Telefon:+386 / (0)1 / 252-74-50, FAX: +386 / (0)1 / 252-74-50, Trg republike 2, Ljubljana

Dobrodošli na naši spletni strani, ki smo jo pred kratkim prenovili in posodobili.
V našo ponudbo skušamo vključiti vse možnosti, ki jih sodobna fotografija ponuja.
Pri uporabi našega portala vam želimo veliko zadovoljstva,
če pa na straneh karkoli pogrešate, nam lahko pišete in potrudili se bomo, da vam ustrežemo.

Kolektiv Fotomaxi

» Slovar

Na tej strani najdete pojme digitalne fotografije, ki vam niso znani...




 3x, 5x, 10x - Označuje goriščno razdaljo zoom objektiva - to pomeni optični in ne digitalni zoom. Glej digitalni zoom spodaj...

AA cell - Izvor napajanja vašega digitalnega aparata. Po domače baterija.

AA Filter - Večina digitalnih SLR fotoaparatov vsebuje "Low Pass Filter (LPF)" ali "Anti-Aliasing (AA)" filter pri shranjevanju posnetka, ki pomaga reducirati barvne odklone, ki nastanejo pri zajemu slike.

ABSOLUTNA TEMPERATURA - temperaturna lestvica, ki teče od "absolutne ničle" (-273,16°C). Absolutno temperaturo merimo v Kelvnovih stopinjah
(K = °C + 273, 16).

ABSORBCIJA SVETLOBE - osvetljeni predmeti vpijajo (absorbirajo) žarke nekaterih valovnih dolžin, druge pa odbijajo (reflektirajo) ter tako dajejo barvni vtis. Črna barva je posledica popolne absorbcije svetlobe. Absorbirana svetloba energija se spremeni v toploto ali pa spodbudi kemične procese.

A/D Converter - Naprava, ki pretvori analogno informacijov digitalno obloko, s katero lahko računalnik manipulira.

Add-On Lens - Leče, ki jih nastavimo na objektiv in s tem spremenimo kot zajema objektiva.

ADITIVNO MEŠANJE BARV - če v temnem prostoru usmerimo svetlobne žarke, obarvane v treh osnovnih barvah (modra, zelena, rdeča) na belo podlago, s prekrivanjem dveh svetlobnih žarkov nastanejo nove barve: rdeča + modra = škrlatna, rdeča + zelena = rumena, zelena + modra = modrozelena. Tam, kjer se prekrivajo vsi trije žarki, nastane bela svetloba.

ACETATNA CELULOZA - podlaga za filmski trak, ki je leta 1923 zamenjala gorljivo nitrocelulozno podlago.

AC Power - Priključek na digitalnih kamerah, ki omogoča direktni priklop na električno omrežje. Ponavadi potrebujemo AC adapter, ki spremeni napetost.

AE - Auto Exposure, je sistem, ki samodejno nastavi pravilne vrednosti osvetlitve glede na obstoječe svetlobne pogoje. Poznamo tri tipe AE sistemov:

1. Programmed, aparat samodejno glede na obstoječe svetlobne pogoje izbere pravilne vrednosti časa in zaslonke.
2. Aperture Priority, uporabnik izbere željeno zaslonko, aparat pa določi primeren čas osvetlitve glede na obstoječe svetlobne pogoje in izbrane zaslonke.
3. Shutter Priority, uporabnik izbere željen čas osvetlitve, aparat pa določi primerno zaslonko glede na izbrani čas in obstoječie svetlobne pogoje.

AE Lock - Možnost, ki omogoča ohranitev ekspozicijskih vrednosti tudi, ko aparat usmerimo drugam. To ponavadi lahko dosežemo tako, da sprožilec pritisnemo do polovice in ga zadržimo v tem položaju preden sprožimo in zajamemo sliko.

AF - Auto Fokus. Sistem za avtomatsko ostrenje predmeta.

AKROMAT - preprost objektiv iz dveh leč: zbiralne in razpršilne. S kombinacijo teh dveh leč iz različnih optičnih stekl je odpravljen barvni razklon, ena iz med temeljnih optičnih napak zbiralne leče.

ALBADNO ISKALO - izpopolnjeno Newtonovo iskalo, ki ima včrtan slikovni izrez.

Aliasing - Efekt, ki nastane pri podvajanju slike (ali signala) pri prenizki stopnji.

ALKALIJA - lužnata kemikalija, ki je dodana razvijalcu, da bi pospešila razvijanje in povečala začrnitev fotografake emulzije. Kot alkalijo uporabljamo najpogosteje sodo (natrijev karbonat) in pepeliko (kalijev karbonat).

ANALIZATOR BARV - elektronska naprava, s pomočjo katere odredimo uporabo korekcijskih filtrov (rumeni, škrlatni, modrozeleni) in čas osvetlitve pri povečevanju slik v barvni tehniki.

ANAMORFIČNI OBJEKTIV - objektiv, ki stisne sliko pri snemanju, pri projekciji pa jo ponovno razširi. Uporabljajo ga pri različnih filmskih sistemih s t. i. širokim platnom. Bistvo takega objektiva je cilindrično oblikovana prva leča.

ANASTIGMAT - po letu 1886 se začenja v fotografski optiki novo razdobje; tega leta je bila v Jeni odprta nova tovarna optičnega stekla, kar je omogočilo nove, popolnjše in lažje konstrukcije objektivov. Leta 1889 je prišel na trg prvi anastigmatski objektiv " Protar", k ga izračunal nemški optik dr. Rudolf. Pri anastigmatih so odpravljene vse optične napake, zlasti astigmatizem, ki ga dotedanje akromatske konstrukcije niso mogle odpraviti.

Angle of View - Kot ki ga vidimo je odvisen od goriščne razdalje objektiva in velikosti CCD tipala .

ANILINSKE BARVE - barve, ki jih uorabljamo pri retuši črno-belih in barvnih fotografij. Njihova značilnost pri uporabi je obstojnost na toploti in v vodi.

ANIMACIJA - oživljanje risb, slik, predmetov, likov iz papirja, plastelina in drugih snovi s pomočjo filmske kamere. Posamezne faze gianja posnamemo z enohodnim tekom kamere. Posnetki se pri projekciji zlijejo v navidezno gibanje animiranih objektov. Značilen primer animacije so filmske risanke, lutkovni filmi, ponazoritve z živimi črtami, napisi itd.

ANTI-HALO ZAŠČITA .- protiobstretna zaščita

Anti-aliasing - Proces pri katerem reduciramo stopničasti izris "stair-stepping", z glajenjem robov kjer so vidne posamezne točke .

APARAR ZA POVEČEVANJE - povečevalnik

Aperture - Stopnja odprtosti zaslonke v objektivu.

APLANAT - preprost objektiv, sestavljen iz dveh akromatov. Pri tem objektivu, ki so ga začeli izdelovati v drugi polovici prejšnjega stoletja, so bile odpravljene nekatere osnovne optične napake leče.

APOKROMAT - vrsta objektivov, pri katerih je povsem odstranjena optična napaka barvnega razklona. Apokromati so visoko kakovostni objektivi za delo v barvni tehniki.

Archive - Kolekcija shranjenih posnetkov.

ARHITEKTURA IN NOTRANJŠČINE - snemanje arhitekture in notranjščin zahteve velike izkušnje pri ocenjevanju najprimernejše osvetljenosti objektov oz. pri postavljanju luči. V notranjostih je treba obvladovati velike svetlobne kontraste, pogosto pa tudi mešano svetlobo, ki lahko hudo moti pri delu z barvnim matertialom. Motijo tudi refleksi, ki jih povzroče luči v steklih, na pohištvu in na drugih gladkih površinah. Pri snemanju arhitekture in notranjosti najpogosteje uporabljamo širokokotne objektive. Kadar optično os nagnemo iz vodoravnice povzročajo širokokotniki stekanje in razhajanje vzporednic, kar korigiramo pri snemanju ali pri povečevanju slik.

Artifact(ing) - Napačno prevedena informacija JPEG ali kompresiranega podatka.

ASA - sistem merjanja splošne občutljivosti fotografskega materiala, ki ga je razvilo Ameriško združenje za standarde (America Standard Association).Vsaka tretja stopnja v lestvici je dvakratnik in pomeni dvakrat višjo občutljivost foto. materiala.

ASFERIČNI OBJEKTIVI - sodobni objektivi, ki so jim korigirali optične napake tako, da leče niso ukrivili kroglasto, ampak v obliki drugačnih, asferičnih krivin.

Aspect Ratio - Razmerje horizontalnih in vertikalnih dimenzij posnetka. Najpogostejša razmerja v digitalnih fotoaparatih je 4:3, tako da posnetki ustrezajo dimenzijam računalniških ekranov (800x600, 1024x768, 1280x1024). Neateri digitalni fotoaparati premorejo celo možnost razmerja 3:2 tako, da lahko razvijemo točno 10x15 cm. fotografijo.

ASTIGMATIZEM - optična napaka katero povzroče svetlobni žarki, ki vstopajo postrani v lečo. Zaredi te napake je točka izrisana v obliki črtice ali križca.

ASTRONOMSKA FOTOGRAFIJA - fotografsko upodabljanje neba in nebesnih teles s pomočjo kamere in astronomskega teleskopa.

ATELJE - prostor, opremljen za strokovno fotografsko ali filmsko delo. Prostor omogoča snemanje predmetov ali oseb, postavljanje poljubnega ozadja ali scene in nameščanje večjega števila žarometov na tleh ali na stropu. Pri filmskem in televizijskem delu pravijo takemu prostoru tudi studijo.

ATMOSFERA - podajanje atmosfere in njenih različnih stanj (megla, dež, oblaki) dajo posnetkom v eksterieru različno razpoloženje, ki dopolnjuje vsebino fotografskega ali filmskega posnetka. Pri poklicnem delu ustvarjajo meglo, dež, veter in druge atmosferske pojave v eksterieru ali v studiju z generatorji dima, dimnimi bombami, škropilnicami, ventilatorji in drugimi pripomočki, ki omogočajo, da efekte lahko natančno kontrolirajo in ponavljajo.

AVTOMATIKA - fotografske in filmske kamere (zlasti one najožjega formata) postajajo čedalje bolj avtomatizirane in zato preprostejše pri delu. Najbolj pogosta je osvetlitvena avtomatika, ki samodejno uravnava zaslonk, čas osvetlitve ali oboje hkrati. Pri sodobnih fotografskih kamerah je pogost samodejni transport filmskega traku. Filmske kamere imajo avtomatizirane številne funkcije, npr. premikanje zooma, kontrolo praznjenja baterij in celo samodejno ostrenje. V nekaterih primerih je potrebno aktivirati kamero na daljavo s pomočjo električnega kabla ali radijskega signala.

Autofocus - Objektiv fotoaparata avtomatsko ostri predmet, ponavadi deluje, ko pritisnemo sprožilec do polovice.

AVI - Filmski zajem gibljive slike v Windows AVI formatu.

AVTOPORTRET - posnetek lastnega obraza, ponavadi s pomočjo ogledala ali s samosprožilcem.

AWB - Automatic White Balance. Sistem, ki avtomatsko določi vrednost beline v modernih digitalnih fotoaparatih.

B - črka, ki simbolizira nastavitev zaklopa fotografskega aparata na daljšo časovno osvetlitev. Zaklop ostane odprt, dokler traja pritisk na sprožilni gumb ali na žično sprožilo.

B&W - Pomeni črno bela fotografija.

Back Lit - Objekt ki ga slikamo ima zadaj močno svetlobo, kar posledično pomeni, da bo podosvetljen, razen če uporabimo točkovno merjenje svetlobe ali doosvetlimo z bliskavico.

Backlight - Iluminacija za barvni LCD display. Zgodnji LCD zasloni delujejo na principu visokovoltažnih flourestečnih žarnicah, novejši LCD zasloni npa delujejo z belimi LED diodami ki so dosti bolj energetsko varčne.

Banding - Barvna gradiacija računalniškega oblikovanje slike, kadar se barve spremenijo v večje kvadratke ali en barvni oddtenek.

BARITNA PLAST - plast barijevega sulfata med emulzijo in papirno podlago, ki povdari beline na fotografskih povečavah.

Barrel Distortion - Geometrična distorzija objektiva - leče, vidna kot z sijom obkrožena slika.

BARVA - videnje barv je psiho-fiziološki proces v očesu in v vidnem središču v možganih. Vtis barve je odvisen od valovne dolžine svetlobe, od absorbcije in refleksije svetlobe na predmetih in od navade gledanja. Barve so lahko spektralno čiste (zasičene) ali pa so pridušene ("zlomljene"), kadar težijo proti belini ali črnini kot dvema možnima skrajnostima vsake barve.

BARVNA HARMONIJA - občutek barvnega skladja je subjektivno pogojen, vendar velja, da harmonirajo sorodne barve, ki leže v spektru druga ob drugi. Med nasprotnimi (komplementarnimi) barvami vlada neskladje, kadar so zastopane v enakovrednih površinah. Popolna barvna harmonija deluje podobno kot simetrija - mirno in statično. Manjša, vendar podrejena površina komplementarne barve daje sliki potreben nemir, poln barvni vtis, ki fiziološko in estetsko zadovolji pogled.

BARVNA KOMPOZICIJA - oblikovanje barvne slike tako, da barvni odnosi pomagajo graditi osnovno sporočilo slike.

BARVNA TABELA - tabela spektralnih barv, s katero testiramo barvno občutljivost črno-belih filmov in delovanje filtrov, v barvni fotografiji pa podajanje barv in vpliv različnih luči in filtrov.

BARVNA OBČUTLJIVOST - črno-beli filmi so različno občutjivi na barve. Srebrovi halogenidi so ponavadi občutljivi le na ultravioletno in modrovijolično svetlobo. Ko je leta 1873 Heinrich Vogel odkril senzibilizatorje, so barvno občutljivost lahko povečali do rumenega dela spektra (ortokromatske emulzije), pozneje pa še za rdeči del spektra (pankromatske emulzije).

BARVNA TEMPERATURA - z njo izražamo barvo svetlobe v odvisnosti od temprerature razžarjenega "črnega telesa", ki jo merimo v Kelvinovih stopinjah. Z višanjem temperature se barvna emisija pomika proti krajšim valovnim dolžinam, t. j. proti modremu delu vidnega spektra.

BARVNI KROG - kadar vidni spekter zvijemo v krog tako, da si stoje nasproti komplementarne barve, dobimo barvni krog. Z njim lahko določimo sorodnost barv, barvne učinke in delovanje filtrov v črno-beli fotografiji. Barvni krog vsebuje le čiste, zasičene in spektralne barve.

BARVNI MATERIAL - filmi in papirji na katerih upodabljamo motive v naravnih barvah. Od leta 1936 prevladuje večplastni sistem: tri emulzije, ki so občutljive po vrsti na modro, zeleno in rdečo barvo, so položenedruga vrhu druge. Barvni matriali so negativni, pozitivni in obračalni. Barvni filmi so prilagojeni za snemanje pri dnevni svetlobi (5500 K) ali za umetno luč (tip A = 3400 K, tip B = 3200 K). S pomočjo konverzijskih filtrov lahko uporabljamo filme tudi pri svetlobi, ki zanje ni ustrezna.

BARVNI NEGATIVNI FILM - večplastni film, ki daje barvno sliko predmetov v komplementarnih (nasprotnih) barvah. Iz barvega negativa dobimo pozitivno barvno sliko s kopiranjem ali povečanjem na pozitivni barvni material.

BARVNI OBRAČALNI FILM - film, ki daje po obračalnem razvijanju direktni pozitivni izid (diapozitiv). Tega je mogoče kopirati na obračalni duplokatni matrial ali ga povečati na obračalni barvni papir. Druga pot vodi čez vmesni negativ (internegativ), ki omogoča večje število kopij ali povečav na pozitivnem materialu.

BMP - Grafični format zapisa računalniških podatkov.Je nekonpresiran podatek tako kot TIFF format.

BIKONVEKSNA IN BIKONKAVNA LEČA - leča, ki ima dve izbočeni (konveksni) ali dve vbočeni (konkavni) površini.

Bit - Najmanjši del računalniškega spomina.

Bit Depth - Pomeni barvna ali siva skala ene točke ( pixla ). Točka z 8 biti na barvo nam producira 24 bitno sliko. (8 Bitov X 3 barve je 24 bitov.) 24 bitna barvna resolucija je 16.7 miljonov barvnih oddtenkov.

Bitmap - Metoda shranjevanja računalniške informacije ki označuje slikovni pixel, bit na bit. Poznamo več bitmapanih file formatov, .bmp, .pcx, .pict, tiff, .tif, .gif, in tako naprej.

BLANK - filmski trak brez emulzije, črn ali nerazvit trak, ki je nalepljen na začetku in na koncu filma, da bi ga zaščitil pri vlaganju v projektor, pri previjanju ali transportu. Blank vlepimo pri raznih tehničnih postopkih tudi namesto filmskih posnetkov. V poklicni proizvodnji lepijo na začetku filma uvodnik, ki ima poleg drugih podatkov vkopirano tudi štartno točko in označene sekunde. Te označbe so potrebne pri sinhronizaciji in pri emitiranju zaradi sinhrone nastavitve filma v projektorju s perfo-trakom v magnetocordu.

Bleed - Tiskarski pojem, ki se nanaša na sliko ali povezanim področjem, ki določa rob tiskanega kosa.

BLISKALICA - izvor umetne svetlobe z akumolatorsko baterijo, ki omogoča fotografiranje v neprimernih svetlobnih razmerah, v notanjostih in v drugih težkih okoliščinah. Bliskalica daje kratek, vendar zelo intenziven svetlobni blisk, ki nastane v trenutku, ko je zaklop fotografske kamere povsem odprt. V bliskalici na žarnice uporabljamo prozorne ali modro obarvane žarnice za enkratno rabo, ki dajo barvno temperaturo svetlobe 3200 K oz. 5500 K. Bolj razširjene so elektronske bliskalice.

Blooming - Efekt ob katerem je bil CCD tipalo preosvetljen, vidi se kot distorzija osvetlitve in barv.

Blue Tooth - Standard za brezžično povezavo digitalnih naprav. Deluje na principu visokofrekvenčnih radio signalov.

BOKS KAMERA - prvi fotografski aparat na zviti film v obliki preproste škatlice (box), ki jih je leta 1888 dal na tržišče George Estman pod imenom "Brownie", so postali model preprostih fotografskih kamer za široko rabo. Njihova značilnost je cenenost, zato imajo enostaven in šibek fiksfokosni objektiv (akromat), en čas osvetltve (ponavadi 1/30 s ), na sodobne izvedbe pa lahko priključimo tudi bliskalico.

BORAKS - natrijev tetraborat, blaga alkalija, ki jo dodajamo razvijalcem za drobno zrno.

Borderless - Pomeni izris posnetka brez belega roba.

Buffer - Začasni spomin računalnika v RAM-u. Namen bufferja je da deluje kot začasni spomin, ki dovoljuje CPU-ju manipulacijo z podatkov preden jih shrani na željeno napravo.

Bulb - Po želji časovno omejen program ekspozicije, z pritiskom na sprožilec sprožimo aparat, z ponovnim pritiskom na sprožilec pa po željenem času prekinemo osvetljevanje.

Burst Mode - Možnost zaporednega zajema slike toliko časa kolikor držimo sprožilec.

Byte - Pojem osmih bitov v spominu računalnika.

Calibration - Postopek, pri katerem uravnavamo barvne oddtenke, stopnjo svetlosti in kontrasta ekrana z izpisom slike na papirju .

CAMERA OBSCURA - prvotno zatemnjena soba z luknjico, skozi katero je svetloba risala obrnjeno sliko predmetov na nasprotni steni, pozneje škatla z luknjico namesto obektiva. Camero obscuro so skozi stoletja uporabljali kot pripomoček pri risanju. Šele odkritje svetločutnih snovi je omogočilo razvoj fotografije.

Card Reader -Naprava, ki omogoča branje in prenos računalniških podatkov v naš računalnik.

CC FILTRI - (colour correcting filter) pri povečevanju v naravnih barvah po substraktivnem postopku je potrebna serija rumenih, škrlatnih in modro-zelenih želatinskih filtrov, ki jih vložimo v aparat za povečavanje. Filtri imajo stopnjevanodenzitometrijsko gostoto.

CCD - Charged Coupled Device, svetlobno občutljiv čip, ki ga naprave uporabljajo za zbiranje podatkov slike.

# CDR - CompactDisc Recordable - CD , na katerega lahko snemamo in dodajamo podatke in jih tako shranimo.


# CDRW - CompactDisc ReWriteable -CD nosilec podatkov, katerega lahko dosnemavamo podatke. Podobno kot CDR.

CdS CELICA - fotoelektrični element s kadmijevim sulfidom. Starejše selenove celice so pod vplivomsvetlobe inducirale električni tok, vendar so se z leti izrabile. CdS elementi pod vpivom svetlobe menjajo upornost in se ne izrabijo, vendar je potreben izvor istosmernega toka (baterija). CdS celce so zelo občutljive in reagirajo že pri zelo majhnih količinah svetlobe.

Center-Weighted - Avtoekspozicijski sistem, ki meri stopnjo osvetljevanja na sredini videne slike.

CF - CompactFlash, naprava za shranjevanje podatkov.

Channel - Del podatka shranjenega v posnetku. Barvni posnetek vsebuje tri kanale-red ( rdeč ), green ( zelen ) in blue ( moder ).

Chroma - Barvni podatek slikovnega elementa (pixel).

Chromatic Aberration - Znan tudi kot "purple fringe effect." Pogost v dve ali več megapikselnih aparatih, posebno pogost je v kamerah z visokimi zoomi. Prepoznamo ga tako, da so temna področja obkrožena z roza svetlino.

CMOS - Complementary Metal Oxide Semiconductor - Podobno kot CCD tipalo, naprava za zajem slike. Porabi manj energije kot CCD tipalo.

CMS - Color Management System. Računalniški program ki omogoča ujemanje naših zaslonov z izrisom slike na papir.

CMYK - Cyan, Magenta, Yellow, blacK; Način mešanja barv, uporabljamo ga v tiskarstvu.

CIFF - Camera Image File Format, mednarodni standard za shranjevanje posnetka soglasno sprejet med proizvajalci digitalnih fotoaparatov.

CINEMASCOPE - sistem projekcije na "široko platno", ki je doživel velik uspeh in se je razširil po vsem svetu. Bistvo izuma je anamorfični objektiv, ki pri snemanju stisne, pri projekciji pa spet razširi filmsko sliko. Sistem uporablja 35 mm film, ki ima v pozitivnih kopijah posebno perforacijo.

CINERAMA - sistem projekcije na "široko platno", sestavljeno iz treh upognjenih platen s tremi sinhroniziranimi projektorji in prostorskim zvokom. Prva predstava je bila leta 1952 na Brodwayu. Cinerama se je sicer razširila po nekaterih svetovnih metropolah, vendar je zaradi komplicirane in občutljive tehnike sistem ob koncu desetletja začel počasi zamirati.

Codec - Kompresira informacijo tako, da jo lahko hitreje pošljemo po mreži, nato pa jo dekompresira, ko je prenos končan.

Color Balance - Uravnavanje barv posnetka,tako, da barve ustrezajo posnetku v naravi.

Color Cast - Neželjeni sloj barve na izrisanemu posnetku, (barvni štih fotografije ), nastane takrat, vidimo ga kot magentast, moder, zelen, rumen sloj na posnetku.

Color Correction - Proces popravljanja barv posnetka.

Color Depth - Digitalni posnetki lahko približajo barvni realizem, in kvaliteta tega realizma je odvisna od barvne globine piksla.

Color Space - Digitalni fotoaparati uporabljajo znane barvne profile za generacijo posnetkov. Najbolj pogosti so RGB profili. Te barvne informacije omogočijo grafičnim programom in printerjem referenco barvnih profilov.

CompactFlash - Najpogostejši medij za shranjrvanje posnetkov v digitalnih fotoaparatih.

COM port - Računalniki imajo serijo komunikacijskih priključkov, ki podpirajo RS-232 standard komunikacije. Najpogostejši vmesnik za prenos podatkov.

Compression - Digitalni posnetek vsebuje ogromno količino podatkov, da pa se izognemo tako veliki količini podatkov, sliki skrčimo zapis podatka.

Continuous Autofocus - (Continuous-AF) avtofokus deluje konstantno.

Continuous Tone - Ton svetlosti ki je neprekinjen.

Contrast - Merska enota za razpon prehoda tona od najsvetlejšega do najtemnejšega tona posnetka.

CR-V3 - Litium baterija, deluje dalj časa kot alkalna vendar je tudi dražja.

CRW / CR2 - Raw CCD file format.

ČRNO-BELA FOTOGRAFIJA - upodabljanje predmetov s pomočjo srebrovih halogenidov, občutljivih na svetlobo. Tehnično je črno-bela fotografija rezultat večje ali manjše začrnitve fotografske plasti. Ustvarjalno pomeni črno-bela fotografija prevajanje barvnih vtisov v nevtralno črno-sivo-belo tonalno lestvico in izražanje slikovne vsebine s sredstvi likovne komozicije.

ČRNO-BELI FILM - filmski material za snemanje negativov v črno-beli tehniki. Na prozorno podlago je nanešene suspenzija želatine in srebrovih halogenidov (fotografska emulzija ali plast). Emulzija je po vrhu zaščitena s tenko plastjo želatine, na podlago pa je pritrjena z vezivno želatinsko plastjo. Na hrbtni strani filma je želatinska plast , ki preprečuje zvijanje filma in refleksijo svetlobe (obstret).

ČRNO TELO - votla platinasta kroglaa z odprtino. S segrevanjem merijo fizikalno odvisnost med temperaturo in valovno dolžino emitiranih žarkov.

DAGUERRE LOUIS MANTE (1787-1851) - skupaj z rojakom Niepcejem je izpopolnil prvi širše uporabni postopek fotografiranja na okroglih bakrenih ploščicah (dagerotipija).

DAGEROTIPIJA - trajni fotografski posnetki po postopku, ki ga je leta 1939 patentiral Daguerre v Parizu. V kameri je bila posrebrena bakrena ploščica izpostavljena izpostavljena delovanju jodovih par. Po osvetlitvi, ki je trajala 15 min., je sliko razvil s parami živega srebra in jo ustalil s kuhinjsko soljo (pozneje z natrijevim tiosulfatom). Dagerotipije so se odlikovale z lepo izniansirano risbo, slaba stran pa so bile obrnjene strani in dejstvo, da je bila vsaka slika unikat, ki ga ni bilo mogoče razmnožiti ali povečati.

DALJINOMER - optična naprava za merjenje oddaljenosti predmetov. Pri fotografskih kamerah je najpogostejši sistem z dvema svetlobnima žarkoma: prvi popteka ravno, drugi pa čez vrtljivo zrcalce konvergira k predmetu. Objektiv je izostren na oddaljenost, kjer se žarka sekata.

DEKAMIRED - stopnje za označevanje barvne temperature svetlobe in filtrov. Dekamired = 10 miredov.

DELOVNA KOPIJA - v poklicni proizvodnji montirajo najprej delovno kopijo. Ko je montaža končana, po delovni kopiji montirajo negativ ali obračalni originalni trak. Le tako ostanejo originalni posnetki nepoškodovani in primerni za kopiranje. Delovni perfotrakovi so vsi trakovi, ki so montirani sinhronizirano s sliko in jih rabimo pri sinhronizaciji filma.

DENZITOMETER - kontrolni laboratorijski instrument, s katerim merimo gostoto začrnitve razvitega fotografskega materiala.

Dark Frame -Proces redukcije šuma pri katerem kamera zajame drugi posnetek po dolgi ekspoziciji posnetka. Šum na črnem posnetku je lahko prepoznaven in je kasneje z lahkoto odstranjen z dejanskega posnetka.

DC - Enosmerni tok.

Decompression - Proces pri katerem odkompresiramo podatke kompresiranega posnetka.

Dedicated Flash - Elektronska bliskavica, ki je narejena za določene modele aotoaparatov.

Densitometer - Naprava za merjenje stopnje odbite ali proizvedene svetlobe objekta.

DETAJL - bližnji posnetek, ki kaže obraz ali zanimiv del predmeta. Bližnje posnetke predmetov imenujejo tudi insert. Pri snemanju detajlov je osrednje tehnično vprašanje zadosti plastična osvetlitev in zadostna globinska ostrina.

Depth of Field - Globinska ostrina - polje ostrine na posnetku, ki je kontrolirana z odprtostjo zaslonke, bolj ko je zaslonka odprta, manjša je globinska ostrina. Globinska ostrina se zmanjšuje tudi z teleobjektivom - pri isti zaslonki bo z 200mm objektivom manjša kot z 35mm objektivom.

DIAGONALA - najdaljša linija v sliki je diagonala, zato je po principih starejše fotografske kompozicije veljala za najbolj dinamično linijo, kot nasprotje statičnih in togih vzporednic z robovi slik. tako vrednotene diagonalne linije pomagajo graditi vtis prostornosti in gibanja v sliki.

DIAPOZITIV - črno-beli ali barvni pozitivni posnetek na prozorni podlagi (filmu), ki ga gledamo proti svetlobi ali projiciramo z diaprojektorjem na projekcijsko platno. Diapozitiv uporabljamo tudi kot vmesno stopnjo pri nekaterih pozitivnih fotografskih postopkih. Diapozitive za projekcijo vlagamo v okvirčke s steklom ali brez njega, ki merijo 5x5 cm ali 7x7 cm.

DIAPROJEKTOR - optični aparat za projiciranje diapozitivov.

DIASKOP - preprost optični pripomoček, s katerim lahko gledamo diapozitive. Nekoliko boljši diaskopi imajo vgrajeno žarnico z baterijo.

DIFUZIJSKI OBSTRET - razprševanje svetlobe v emulziji na meji med zelo svetlimi in temnimi deli slike, zaradi česar nastane na teh mestih sij, ki zmanjšuje ostrino optične risbe.

DIFUZOR (razpršilec) - vsako sredstvo, ki usmerjeno, trdo svetlobo spreminja v mehko, difuzno svetlobo. Mrežica, ki mehča svetlobni snop žarometa. Tudi: dodatek iz mlečno bele plastike na svetlomeru, s katerim opravimo merjenje vpadne svetlobe.

Digital Film - Digitalna kartica na katero shranjujemo naše posnetke.

Digital Zoom - Digitalna povečava posnetka.

Digitization - Proces pri katerem pretvorimo ( digitaliziramo ) analogne podatke tako, da jih lahko prebere računalnik.

DIKROIDNA MRENA - raznobarvna mrena, ki nastane na črno-belih negativih zaradi nepravilnega razvijanja. Razlog je ponavadi izrabljena ali z razvijalcem pomešana fiksirna kopel. Dikroidna mrena je na negativih zelo trdovratna in jo je težko odstraniti.


DIKROIDNI FILTER - filter, ki prepušča le svetlobo odrejene valovne dolžine (barve), drugo pa reflektira, medtem ko jo običajni barvni filteri absorbirajo.
Dikroidne filtre uporabljajo v dražjih barvnih povečevalnikih in v filmskih kopirkah.

DIN - nemške industrijske norme, splošno uveljavljen evropski način merjenja splošne občutljivosti fotografskega materiala. Stopnje DIN občutljivosti so uravnane tako, da tri stopnje pomenijo dvakrat večjo (ali polovično) občutljivost.

DINAMIČNA KOMPOZICIJA - vsebinsko obsega pojem dinamične kompozicije dve področji:
1.) doseganje dinamičnih učinkov v fotografiji s sredstvi likovne kompozicije, zlasti s poudarjanjem diagonal in drugih nagnjenih elementov ter z neravnotežjem likovnih elementov.
2.) princip oblikovanja in združevanja (montaže) gibanja v filmskih posnetkih..

DIOPTER - muha, trn, del iskala, kamor prislonimo oko.

Diopter Adjustment - Nastavitev diopterja ( iskala ) na fotoaparatu, tako da ustreza dioptriji naših oči.

Dithering - Metoda simulacije večih barv ali sivin z le nekaj. Omejeno število istih barv ki se nahajajo skupaj, vidimo kot popolnoma novo barvo.

DNEVNA SVETLOBA - pri snemanju najpogosteje uporabljamo dnevno svetlobo. Sončno žarjenje vsebuje širok spekter elektromagnetnih valovanj, ki jih v vidnem delu zaznamo kot svetlobo. Sončna svetloba ima povprečno barvno temperaturo 5500K do 6000K, ki pa močno niha glede na letni in dnevni čas, čistost atmosfere in nadmorsko višino. Dnevna svetloba je usmerjena in kontrastna, s povečano oblačnostjo pa postaja vse bolj difuzna.

DOPOLNILNA LUČ - luč, ki dopolnjuje glavno luč pri osvetljevanju objektov. Z dopolnilno lučjo uravnavamo zlasti kobntrastno razmerje med svetlinami in senčinami in odstranjujemo nepotrebne sence.

DOSVETLJEVANJE - postopek pri povečevanju, ki je nasproten od zadrževanja. Zelo goste dele negativa, ki bi zaradi prevelikega kontrastnega razmerja ostali na sliki neizrisani, osvetljujemo dalj časa. Ostale dele slike ta čas pokrivamo s primerno oblikovano papirno šablono ali z roko, ki jo držimo v stožcu svetlobe pod objektivom povečevalnika.

Download - Prenos podatkov v naš računalnik.

DPI - Dots per Inch. Merska enota, ki jo uporabljamo za določanje resolucije ekrana ali izhoda tiskalnika.

DPOF - Digital Print Order Format. Omogoča ogled tiskalniških podatkov na naši kartici.

DRAM - Dynamic Random Access Memory. Tip spomina, ki je izgubljen, ko izključimo napravo.

DRŽANJE KAMERE - držanje kamere je odvisno od vrste iskala (snemanje iz očesne višine, trebušbne višine, nad glavo itd.). Pri vseh vrstah fotografskih in filmskih kamer je osnovno vodilo, da je treba držati kamero med snemanjem mirno in ob tem, če je le mogoče, zadržati dih.

DSLR - Digitanil SLR (Single Lens Reflex) fotoaparat, pri katerem lahko menjamo objektive.

DVD - "Digital Versatile Disc" digitalni nosilec podatkov.
Dye Sub - Je tiskarski proces, pri katerem so barve toplotno fiksirane na nosilec. Takšni printerji ponavadi uporabljajo CMYK mešanje barv.

Dynamic Range - Dinamični razpon sivin. Več bitov v dinamičnem razponu bojša je gradacija..

DVOBARVNI FILTRI - filtri, katerih polovice so različno obarvane. Filtre, ki imajo obarvano samo polovico površine, druga pa je prozorna imenujemo polovični filtri. Dvobarvni filtri so ponavadi kombinacija dveh komplementarnih barv. Uporabljamo jih za posebne barvne efekte in za kombinacije z drugimi optičnimi dodatki.

DVOJNA OSVETLITEV - nekatere fotografske in filmske kamere omogočajo dvakratno ali večkratno osvetlitev istega posnetka. Pri takšnih montažah s kamero je treba upoštevati razdelitev svetlih in temnih površin, zaradi seštevanja osvetlitev pa obstaja tudi nevarnost preosvetlitve posnetka.

DVOOKA ZRCALNA KAMERA - kamera, ki ima dva objektiva drugaga nad drugim: zgornji objektiv je iskalni, spodnji pa snemalni. dvooke kamere so se zlasti uveljavile v formatu 6x6 cm.

EASTMAN George (1854-1932) - ameriški proizvajalec fotografskega materiala in pionir kinematografije, ki je uvedel še danes veljavne standardeza filmski trak in perforacije. Prvi je omogočil širok razmah amaterske fotografije z uvajanjem preprostega box aparata na standardiziran zviti film.

EFEKTNI FILTRI - v črno-beli fotografiji efektni filtri spreminjajo tonalne odnose, močno potemnijo ali posvetlijo posamezne barve in povečujejo kontraste v sliki. Značilen efektni filter je rdeči filter.

EKSPOZICIJA - osvetlitev

EKSTERIER (zunanjost) - snemanja v eksterieru potekajo ob dnevni svetlobi in so odvisna od vremena. pri poklicnem delu so potrbni dodatni izvori svetlobe (močnejši žarometi, odsevalke, pri fotografiranju elektronska bliskalica).

EKSTREMNO OBČUTLJIVI FILTRI - ekstremno občutljivi filmi imajo splošno občutljivost nad 27 DIN. Tako visoko občutljivost dosežemo tudi s posebnim načinom razvijanja, ki zviša občutljivost.

EMULZIJA - fotografska plast

ENOHODNI TEK - filmske kamere z enohodnim tekom omogočajo snemanje posameznih sličic. Enohodni tek odpira možnosti za snemanje najrazličnejših animacij.

ENONOŽNO STOJALO - raztegljiva kovinska palica z navojem, na katerega pritrdimo kamero. Enonožno stojalo je koristen pripomoček zlasti pri hitrem reporterskem delu, vendar omejuje gibanje kamere.

ENOOKA ZRCALNA KAMERA - konstrukcija fotografske kamere, ki s pomočjo pomičnega ogledala omogoča opazovanje motiva in snemanje skozi isti objektiv. Prednosti: iskalo brez paralakse, izmenljivi objektivi, nadzorovana uporaba najrazličnejših optičnih dodatkov na objektivih, enostavna in mnogonamenska uporaba kamere z drugimi optičnimi instrumenti (mikroskop, teleskop, endoskop itd.).

E-TTL / E-TTL II - Ekspozicijski sistem bliskavice ki jo uporabljajo fotoaparati.

EPP - Enhanced Parallel Port - priključek za hitri prenos podatkov iz računalnika v printer.

ERI-JPEG - Podatkovni format zapisa Kodakovih profesionalnih digitalnih fotoaparatov. Ta tehnologija ponuja inovativen format kompresije podobno kot JPEG.

E-TTL - TTL ekspozicijski sistem, ki deluje na principu predosvetlitve s katero izračuna ekspozicijski index.

EV - Exposure Value, zapleten sistem, ki omogoča svetlenje oziroma temnenje posnetka.

EVF - Electronic ViewFinder, majhen barvni LCD z povečano lečo, ki deluje kot iskalo.

EXIF - (Exchangeable Image File format) se nanaša na ekspozicijsko informacijo digitalnega fotoaparata, ki je zapisan v glavi JPG zapisa.

Exif Print - Exif Print je globalni standard za tiskalnike, digitalni fotoaparati shranijo informacijo ali je bila bliskavica vključena ali ne, ali s kakšnim programom smo posnetek posneli itd., tiskalniški programi pa to informacijo lahko preberejo.

Exposure - Ekspozicija

Exposure Bracketing - Fotoaparat avtomatično posname več istih posnetkov z različnimi ekspozicijskimi zaslonkami pri istem času.

F - označba za gorišče (žarišče).

f - označba za goriščno razdaljo (goriščnico), ki jo ponavadi merijo v milimetrih. v obliki razmerja med goriščnico in odprtino objektiva je podana tudi svetlobna jakost objektiva. Ta v obliki razmerja ali ulomka pove, koliko svetlobe prepušča objektiv.

FARMERJEV SLABILEC - kemikalija, s katero slabimo pregoste negative in slike. V precej razredčeni obliki uspešno odstranjuje različne mrene in starostne osene s fotografskih papirjev.

FENAKISTOSKOP - zgodovinski predhodnik filmskega projektorja, ki ga je leta 1832 izumil belgijski fizik Plateau. Kot vsi zgodnji poskusioživljanja slik, je tudi fenakistoskop temeljil na seriji risanh sličic, ki jih je bilo treba gledati skozi vrtečo se ploščo z izrezanimi režami.

FENIDON (1-fenil-3-pirazolidon) - razvijalna snov, ki zaradi podobnih lastnosti vse bolj nadomešča metol. Ker se findon izrablja počasi, deluje v manjših koncentracijah.

FIKSIR - ustaljevalec

FIKSIRNA SOL - natrijev tiosulfat

FILM - splošna označba za fotografski material na prozorni podlagi. Snemalni filmi so negativni ali obračalni, črno-beli alibarvni. Specialni filmi so namenjeni za strokovno delo: grafični film za reprodukcijo, filmi, občutljivi za infrardečo in ultraviolično svetlobo, filmi za snemanje z rentgenovimi žarki itd. Vrsta filmov je namenjena laboratorijskim postopkom in razmnoževanju originalnih posnetkov, zlasti v kinematografski in televizijski proizvodnji: pozitivni (kopirni) filmi, internegativni material itd.

FILM ZA IR SVETLOBO - emulzije, občutljive za IR žarke, so visoko občutljive, precej trde gradacije in posebej senzibilizirane za posamezne pasove IR dela spektra med 700 in 1000 nm.Emulzije za snemanje z IR žarki senzibilizirajo z barvili iz skupine cianinov.

FILMSKA KAMERA - aparat, ki na filmskem traku registrira gibajoče se predmete kot niz zaporednih, statičnih fotografij. Tako registrirane faze gibanja se v hitri zaporedni projekciji zaradi internost vidnega vtisa zlijejo v navidezno gibanje slike. Filmski trakovi za snemanje so široki 8, 16, 35 im 65 mm. Deli filmske kamere so identični z deli fotografske kamere, znatneje pa se razlikujejo v izvedbi zaklopa, transportnega mehanizma in pogonskega mehanizma.

FILMSKA MONTAŽA - po snemanju je montaža najpomembnejša ustvarjalna faza v procesu nastajanja filma. Tehnično je filmska montaža krajšanje posnetkov na primerno dolžino in njihovo lepljenje v celoto. Z lepljenjem nastaja nova celota, slikovna pripoved, ki z veščo montažo igraje premaguje čas in prostor. Preskoke v času in prostoru rešujemo s paralelno montažo večjega števila dogajanj. Asociativna montaža odkriva novo vsebino z asociacijami, vezanimi na glavno pripoved. Z montažnim ritmom uravnavamo tek filmske pripovedi.

FILMSKA SLIČICA - posamezna sličica iz niza na filmskem traku, ki ga posname filmska kamera.

FILMSKI LABORATORIJ - splošni naziv za tehnične prostore, kjer poteka kemična obdelava, kopiranje in drugi tehnični postopki s filmskimi trakovi.

FILMSKI PLAN - filmski plan je razmerje med velikostjo predmetain med njegovo upodibitvijo. Plane delimo na: obči plan, srednji plan, polbližnji plan, bližnji plan in veliki plan (detajl ali insert).

FILMSKI POSNETEK - niz filmskih sličic, ki jih posname filmska kamera, ko neprekinjeno teče. Za filmski posnetek je udomačena tudi tujka "kader". Filmski posnetek je tudi neprekinjena animacija, ki jo posnamemo z enohodnim tekom kamere. Filmski posnetek je lahko kretek ali dolg, kar je odvisno od vsebine posnetka in od montažnega ritma filma. za amatersko delo zelo posplošeno velja, naj bo filmski posnetek dolg vsaj 5 sek, naj ne bo krajši od 1 sek in ne daljši od 10 sek.

FILMSKI TRIKI - izkoriščanje možnosti filmske tehnologije je za oblikovanje posnetkov, ki ne prikazujejo objektivno realnost, ampak filmsko imaginacijo. Trike lahko delimo na one, ki jih napravimo s kamero in na laboratorijske trike, katerim so izhodišče že posneti filmski trakovi.

FILTER - obarvano, okroglo ali oglato optično steklo ali folija, ki prepušča spektralno točno določen del svetlobe in zato vpliva na tonalne odnose v črno-beli fotografiji oz. na podajanje barv v barvni tehniki.

FILTRSKI FAKTOR - barvni filter na objektivu absorbira del svetlobe, zato je treba čas osvetlitve podaljšati. Vsak filter ima določen filtrski faktor, s katerim je treba pomnožiti čas osvetlitve.

FIX FOCUS - označba za objektive, ki so nepomično vgrajeni v kamero. Ker takšna optika riše ostro od prb. 2 m do neskončnosti, pri snemanju ni treba izostriti. Snemanje iz bližine ni mogoče. Fiksfokusno optiko imajo vsi cenejši fotografski aparati.

FORMAT - dimenzije fotografskih in kinematografskih posnetkov ter dimenzije fotografskih papirjev so standardizirane. Format v širšem pomenu lahko označuje dimenzije filmskih trakov, stvarne dimenzije negativiv ali uporabljenega slikovnega polja in dimenzije fotografskih papirjev.

FOTOGRAFIJA - tehnološko je fotografija upodabljanje predmetov s pomočjo svetlobe na fotografski material. Ustvarjalno je fotografija ena izmed likovnih umetnosti, ki izraža vsebino z lastnimi, zanjo značilnimi sredstvi.

FOTOGRAFIKA - kopiranje raznih prozornih in neprozornih predmetov na fotografski papir. V kombinaciji z najrazličnejšimi načini osvetljevanja, v kombinaciji z negativi in maskami se odpira na področju fotografike široko področje ustvarjalnega dela.

FOTOGRAFSKA KAMERA - aparat, ki s pomočjo mehaničnih in optičnih delov upodablja slike na fotografskem materialu. Kamere lahko delimo na: subminiaturne in miniaturne kamere (subminiaturni film in format 110), maloslikovne kamere (format 126 in 135), kamere večjega formata (film širine 60 ali 70 mm), ateljerske kamere velikega formata in kamere za direktno izdelovanje fotografij. Najpomembnejši deli kamere so: ohišje, objektiv z zaslonko, zaklop, iskalo in transportni mehanizem.

FOTOGRAFSKA PLAST - emulzija (suspenzija) v želatini enakomerno porazdeljenih kristalov srebrovih halogenidov, ki so občutljivi na svetlobo. Proizvodnja emulzije in njeno nanašanje na podlago se odvija v temi. Med proizvodnimi fazami fotografske plasti sta posebno pomembna prvo in drugo dozorevanje, ki povečujeta splošno občutljivost.

FOTOGRAFSKI MATERIAL (fotografsko tvorivo) - splošni naziv za vse materiale, prevlečene s svetločutno plastjo (emulzijo), ki jih uporabljamo v fotografiji, kinematografiji, kopirni tehniki itd.

FOTOGRAMETRIJA - postopki za odrejanje oblike, velikosti in položaja predmetov s pomočjo fotografije. Uporaba: v geodeziji, kartografiji, vesoljskih raziskavah itd.

FOX-TALBOT William (1800-1877) - Anglež, ki je nekaj let pred Daguerrom izumil prvi fotografski postopek s papirnim negativom, ki ga je mogoče kopirati (kalotipija). Primat je pridobil Daguerre, vendar je Fox-Talbot idejni oče sodobnega fotografskega posnetka.

FERSLENOVA LEČA - v koncentričnih krogih oblikovana in sploščena zbiralna leča, ki jo uporabljamo na žarometih. Medlice v iskalih sodobnih zrcalnih kamer zaradi drobno narezane Freslenove leče dajejo svetlešo sliko.

FRONTALNA SVETLOBA - svetloba, ki pada na objekt v smeri od kamere. Frontalna svetloba ne riše predmetom nobenih senc, zato zmanjšuje vtis prostornosti v sliki. Frontalna svetloba je primerna zlasti kot osnovna luč.

f-stop - Numerična dezignacija, ki indicira odprtost zaslonke.

FDD - Floppy disk drive, računalniška disketa, ponavadi najbolj pogosta je 1,44 MB.

Field of View - področje, ki ga vidimo.

File - Skupek informacij, kot tekst, zapis, ali posnetki shranjeni na disk ali trdi disk.

File Format - Tip programa ali podatkovnega zapisa.

Fill Flash - Bliskavica je uporabljena za doosvetlitev temnih delov posnetka.

FireWire - znana tudi kot "iLink" in označena z IEEE 1394 protokolom. Visokohitrostni pretvornik ki ga uporabljajo digitalni kamkorderji in nekatere high-end aparati.

Firmware - Pogosto uporabljan micro program ali ukaz shranjen v ROM-u.

Fixed Aperture - Normalno se spremeni odprtost zaslonke, kadar spremenimo zoom iz teleobjektiva v širokokotni objektiv. Če ima fotoaparat opcijo fiksne zaslonke bo ta ostala enaka ne glede na spreminjanje zooma.

Fixed Focal Length - Označuje fiksne objektive, ki so brez zooma.

Fixed Focus - Objektivi brez ostrilnika, ponavadi imajo ti objektivi polje ostrine zelo veliko.

Flash -Bliskavica.

Flashpath - Naprava ali vmesnik, ki omogoča SmartMedia kartici, da jo lahko vstavimo v režo za diskete.

Flat Bed Scanner - Namizni optični čitalec, ki deluje na principu odbite svetlobe.

Floppy Disk Adapter -Naprava ali vmeskik, ki omogoča branje različnih medijev v reži za disketo.

Focal Length - Kot, ki ga objektiv zajema.

Focus Assist - Infrardeča lučka, ki jo aparati uporabljajo za pomoč pri ostrenju v slabih svetlobnih pogojih.

Focus Lock - Omogoča kadriranje posnetka, tako, da obdrži ostrino tam kjer mi želimo.

FPX - FlashPiX - Ime za multiresolucijski format posnetka.

Frame - Eden od posnetkov v seriji posnetkov pri filmu..

Frame rate - Število posnetkov posnetih v eni sekundi. Ponavadi jih je do do 30 posnetkov v sekundi.

GAMA - mera za stopnjo kontrasta emulzije, ki je izražena s kotno funkcijo (tangensom) kota, ki ga zapira ravni del krivulje začrnitve z vodoravnico koordinatnega sistema. Emulzija z gamo med 0,8 in 1,2 je "normalna", izpod 0,8 je "mehka" nad 1,2 pa je "trda" emulzija.

GIBALNA NEOSTRINA - neostrina, ki nastane zato, ker se gibajoči predmet v času osvetlitve premakne. Ker se premakne tudi njegova optičnapodoba, je slika neostra, razpotegnjena. Svojevrstna gibalna neostrina nastane tudi zaradi zmajane kamere v času osvetlitve.

GIBANJE IN ŠPORT - snemanje športnih prireditev in objektov v gibanju je povezano predvsem z vprašanjem gibalne neostrine, njenega obvladovanja ali kreativnega izkoriščanja. Čeprav pridejo v poštev najkrajši osvetlitveni časi, najzmoglivejše optike, bliskalice in drugi tehnični pripomočki, je mogoče v nekaterih primerih izkoristiti trenutke, ko gibanje zastane v "mrtvi točki", ali spremljati objekt s kamero, kar omogoča uporabo običajnih osvetlitvenih časov 1/100 ali 1/250 sekunde.

GLAVNA LUČ - vajeni smo, da v naravi prihaja svetloba iz enega izvora, v notranjosti pa iz smeri okna, svetilke ali lestenca. Naravni princip osvetljenosti skušamo ohraniti tudi takrat, ko postavljamo luč za snemanje. Glavna luč odreja smer, iz katere je osvetljen objekt, zato naj bo v prostoru upravičena in logična.

GLOBINSKA OSTRINA - sposobnost leče, da izriše ostro tudi predmete, ki so v prostoru bolj blizu ali bolj daleč od nastavitvene točke ostrine. Ostrina sega v prostor bolj globoko, če objektiv bolj zaslonimo in čim krajša je goriščnica.

GORIŠČE (žarišče, fokus, f) - točka, v kateri se združujejo žarki, ki vpadajo v zbiralno lečo vzporedno z optično osjo. Žarišče pri negativnih lečah je točka, iz katere navidezno izhajajo razklonjeni žarki.

GORIŠČNICA - razdalja med optičnim središčem in goriščem leče. Ponavadi je goriščnica izražena v milimetrih.

GOSTOTA ZAČRNITVE - stopnja začrnitve "d" je odvisna od količine reduciranega kovinskega srebra ali barvil v emulziji, na kar vplivata osvetlitv in razvijanje. Gostota začrnitve filma se meri v denzitimetru kot razmerje med vpadno in skozi plast prepuščeno svetlobo in izraža v logaritemskih enotah neprozornosti.

GRADACIJA - lastnost fotografske plasti, da reproducira sprejeto svetlobno sliko s povečanimi ali zmanjšanimi tonalnimi kontrasti. Gradaciji je odvisna od namena emulzije. Gradacija je izražena s kotom krivulje začrnitve oz. s tangensom tega kota (gama).

GRAFIČNI FILM - nizko občutljiv, kontrasten film za reproduciranje in kopiranje. Specialni grafični filmi spremenijo kontinuirano lestvico sivin v linije podobne risbi, nekateri pa vsebujejo različne mrežice (rastre).

Gamma - Merska enota za določanje stopnje kontrasta posnetka na gradiacijski krivulji. Visok kontrast pomeni visoko gammo in obratno.

Gamma Correction - Referenca pravilnega izrisa posnetka na ekranu.

Gamut - Razpon barv, ki jih posnetek vsebuje ali so na razpolago pri tiskanju.

GIF - Grafični zapis posnetka, ki ga uporabljamo pri objavi animacij in grafik na spletu.

Gigabyte (GB) - Merska enota za določanje kapacitete diska.

Gradation - Prehod sivih oziroma barvnih oddtenkov med popolnoma belo in popolnoma črno ali neko barvo in brezbarnostjo.

Gray Level - Svetlost točke.

Gray Scale - Pojem, ki določa število oddtenkov sivine med belo in črno.

Guide Number - Izhodna moč bliska bliskavice.

HALO - obstret

HALOGENI ELEMENTI - skupno ime za agresivne elemente klor, brom, jod in fluor. Prvi trije dajejo v spojinah s srebrom srebrove halogenide, ki so občutljivi na svetlobo (njihova kristalna mreža reagira fotokemično).

HIDROKINON - beli igličasti kristali. Najbolj razširjena razvijalna snov. Hidrokinon najpogosteje uporabljamo v kombinaciji z metolom. Sam, v kombinaciji z močnimi alkalijami razvija zelo kontrastno, globinsko in energično.

HIGH KEY - fotografska tehnika, ki v slikah povdarja svetline na račun temnih tonov.

HILL David Octavius (1802-1870) - Škotski slikar in fotograf, ki je po Talbotovem postopku ustvarjal svoje izredne kalotipije, portrete znamenitih ljudi 19. stoletje.

HITROST SVETLOBE - svetloba se širi v praznem prostoru s hitrostjo 299.793 km/sek. Zaradi spremembe hitrost v gostejših, vendar za svetlobo prepustnih snoveh, nastane lom svetlobe.

HLADNA SVETLOBA - izvor difuzne, fluorescenčne svetlobe v dragih, poklicnih povečevalnikih, s katerim povečamo zelo kontrastne negative. Takšna svetloba je hladna, zato ne greje negativa.

HLADNE (MRZLE) BARVE - barve modrovijoličnega dela spektra.

HALOGRAFIJA - snemanje brez optike in kamere s pomočjo laserja. Halografije na močno drobnozrnatih fotografskih ploščah ne predstavljajo podobo samega predmeta, ampak komplicirano interferenčno mrežo, ki jo izrišeta dva pramena svetlobe (direktni in odbiti). Razvita plošča, ki jo opazujemo v laserki svetlobi, daje močan vtis tridimenzionalnosti: s pomokanjem plošče lahko vidimo predmet celo iz različnih zornih kotov. Zanimivo je tudi to, da lahko na isto ploščo posnamemo večje število holografij, kar odpira hologenskitehniki velikeperspektive v informacijskih sistemih pridodnosti.

HORIZONT - izrazita linija v sliki, ki deli zemljo od neba, v širšem pomenu pa vsaka linija, ki vodoravno razdeli sliko na dva dela. Efekten je ekstremno nizek ali visok horizont, ki se javlja zlasti pri posnetkih iz neobičajnih zornih kotov.

HORIZONTALA - linija vodoravnica. Horizontale v ležečem formatu slike lahko pomagajo graditi vtis širine, prostora in mirovanja.

HAD CCD - Sonyjevo CCD tipalo.

Halftone Image - Posnetek reproduciran skozi poseben ekran, sestavljen iz različnih velikosti točk, ki simulira prehode sivin na fotografiji.

HD - Hard drive ( HDD ), Naprava za shranjevanje podatkov, znana tudi kot trdi disk.

HDTV - High Definition Television. Novi video "standard" ki uporablja 1,125črtic, in ne standardnih 525 črtic na mm kot tradicionalni NTSC standard.

Histogram - Grafično orodje, s katerim lahko določimo dinamični razpon posnetka.

Hot Shoe - Nastavek na vrhu fotoaparata, ki omogoča komunikacijo med bliskavico in fotoaparatom.

Hologram Laser AF - Sonyjev laserski avtofokusni sistem.

Hue - Pojem, ki označuje celotni barvni razpon barvne skale posnetka. Hue komponenta nam določi katero barvo uporabljamo.

I - označba, ki na nekaterihfotografskih in filmskih kamerah (zlasti pri enohodnem teku) označuje trenutni čas osvetlitve (ponavadi 1/30 do 1/50 sek). Dolge časovne osvetlitve so označene s črkami B in T.

IDEALNI FORMAT - idealnega snemalnega formata sicer ni, vendar se je ta izraz večkrat pojavljal skupaj z novimi formati filmov in kamer na tržišču. Kot idealna formata sta veljala 4,5x6 cm in 6x7 cm, prvi zaradi sorazmerno majhne kamere, drugi pa zaradi skladnega razmerja stranic negativa.

INDEKS LOMA - lomni količnik

INFRARDEČA SVETLOBA - področje nevidnega, toplotnega sevanja med 750 in 1500 nm. Snemanje s toplotnimi žarki daje v črno beli in barvni tehniki nenavadne, marsikdaj zelo zanimive efekte.

INTERIER - snemanje v interieru je vsako snemanje v notranjosti, kjer v večini primerov uporabljamo umetno bliskalico (bliskalico ali žaromete).

INTERNEGATIV - vmesni negativ, ki ga napravimo iz obračalnega originala, kadar želimo napraviti večje število pozitivnih kopij.

IR - skrajšana označba za infrardečo svetlobo.

IRADIACIJA - obstret

IRIS (šarenična zaslonka) - sistem zaslonke z večjim številom tenkih kovinskih lamel (ploščic, srpic), ki sosredno odpirajo ali zapirajo zaslonsko odprtino.

ISKALO - optični sistem, ki pri snemanju s kamero omogoča, da natančno omejimo izrez posnetka, pri nekaterih izvedbah iskala pa lahko kontroliramo tudi območje ostrine.

IZOHELIJA - višji pozitivni postopek, ki z ločevanjem posameznih tonalnih vrednosti daje sliki grafični učinek.

IZOSTRITEV - optično ostrino slike dosežemo pri snemanju s približevanjem ali oddaljevanjem objektiva od slikovne ravnine (filma). Podobno postopamo tudi pri povečavanju, projiciranju in drugih postopkih, kjer je treba zagotoviti ostrino slike. Objektivi kamer so izdelani tako, da na obroču metraže lahko preberemo v metrih oddaljenost predmeta, ki smo nanj izostrili.

IZRABLJENOST KEMIKALIJ - v razvijalne postopku se posamezne kemikalije kemično spremenijo in izgube svoje prvotne lastnosti - pravimo, da se izrabijo. V velikih razvijalnih laboratorijih jih med samim razvijanjem dopolnjujejo s točno odmerjeno količino svežih kemikalij (regeneracija kemikalij). Na tovarniško odmerjenih popravkih je ponavadi označeno število filmov ali fotografskih papirjev, ki jih lahko kemično obdelamo v 1 litru pripravka (razvijalca, fiksirja itd.).

IZREZ - kadar snemamo ali povečavamo, z izrezom določimo vsebino ali obliko bodočega posnetka ali slike. Določiti izrez pomeni omejiti s formatom posnetka (slike) motiv tako, da iz njega izločimo vse elemente, ki niso povezani z glavnim motivom in bi v sliki sicer motili.

IZTEG KAMERE - nekaterim fotografskim kameram z mehom lahko podaljšamo izteg na dvojno žariščno dolžino. Dvojni izteg omogoča snemanje predmetov v naravni velikosti. Pri kamerah s togim ohišjem in pri filmskih kamerah uporabljamo za snemanje iz bližine vmesne obroče, predleče, meh za snemanje iz bližine ali posebne makroobjektive.

IZVOR SVETLOBE - splošni naziv za vse svetlobne vire, naravne ali umetne, ki jih uporabljamo pri snemanju.

i-TTL - Nikonov ekspozicijski sistem.

IEEE-1284 - Bidirekcionalni paralelni izhod na računalniku za printerje.

IEEE-1394 -Bolje znan kot "FireWire".

iESP - Olympusov kespozicijsko merilni sistem.

Image Processing - Zajem in manipulacija posnetkov v določenem zaporedju, z možnostjo extrakcije informacije.

Image Resolution - Število točk na enoto posnetka.

Image Sensor - Tradicionalno tipalo znano kot CCD, CMOS...

Image Stabilization - Optični ali digitalni sistem za odstranjevanje ali preprečevanje tresenja slike.

InfoLITHIUM - Sonyjeva pametna baterija.

Inkjet - Tip printerja, ki uporablja črnilo za izris slike na papirju.

Interlaced - Pojem, ki označuje podatkovni senzor, ki združuje podatke tako da procesira linije.

Interpolated - Software programi lahko izboljšajo resolucijo posnetka tako da dodajo točke z uporabo kompleksnega matematičnega izračuna.

Interval Recording - Zajem serije posnetkov v določenih intervalih. Znano tudi kot time-lapse.

IR - InfraRed ( IrDA ) uporablja ( ljudem ) neviden žarek svetlobe za brezžično povezavo in delovanje digitalnih naprav.

ISO - Svetlobna občutljivost filma ali tipala.

"Jaggies" - Sleng izraz za stopničasti prikaz digitalne linije. Manjša je točka bolj fin bo izris linije.

JFIF - Specifični izraz za JPG zapis znan tudi kot EXIF.

JPEG - Joint Photographic Experts Group - Mednarodno ime za JPEG zapis slikovnega podatka.

JOULE (J) /džul/ - enota za merjenje količine svetlobe, ki jo emitira bliskalica. Svetlobni tok 1 joula ustreza moči 1 watt-sekunde ali 40 lumen-sekundam svetlobnega toka.

KB - Lahko pomeni tipkovnica ali kilobit podatka.

KADER - filmski posnetek

KADRIRANJE - v poklicnem žargonu pomeni kadriranje celoten postopek planiranja in komponiranja filmskega posnetka.

KALIJEV BIROKRAT (K2Cr2O7) - kemikalija, ki jo uporabljamo med drugim v bikromatskem ojačevalcu.

KALIJEV BROMID - dodajamo ga razvijalcem kot regulator razvijanja (deluje razvijalno). Pri proizvodnji fotografske emulzije reagira s srebrovim nitratom, izid je srebrov bromid, najpomembnejši srebrov halogenid.

KALIJEV FERICIANID (rdeča krvolužna sol) - uporabljamo jo v Farmerjevem slabilcu kot glavno sestavino za slabljenje negativov in slik.

KALIJEV KARBONAT (pepelika) - srednje močna alkalija, ki jo uporabljamo v razvijalcih za filme in papirje. Pospešuje razvijanje.

KALIJEV METABISULFIT - sredstvo za konzerviranje v nekaterih razvijalcih. Sestavina kislega fiksirja, katerega prednost je ta, da je trajnejši od nevtralnega fiksirja, raztaplja protiobstretne zaščitne snovi in daje bolj čiste rezultate.

KAMERE - splošni naziv za optične aparate, ki fotokemično ali fotoelektrično registrirajo sliko (fotografska kamera, filmska kamera, televizijska kamera itd.).

KASETA - za svetlobo neprepustna škatlica iz aluminija ali umetne snovi, ki vsebuje film in jo lahko na svetlem vložimo v fotografski aparat. Kasete s 35-mm perforiranim filmom ponavadi vsebujejo trak za 20 posnetkov (1m) ali za 36 posnetkov (1,60m). Kasete filmskih kamer so zahteven mehanični del kamere, ki ima pogosto lastni električni pogon . Kasete 16-mm kamer vsebujejo 60, 120 ali 300 metrov filma, izjemno pa tudi več.

KAŠIRANJE - montiranje ali lepljenje fotografij na papirnato ali drugačno podlago.

KELVINOVA STOPINJA - enota za merjenje absolune barvne temperature.

KEMIKALIJE - fotografske kemikalije so kemične snovi v trdi ali tekoči obliki, ki so potrebne pri razvijanju, slabljenju, ojačevanju in drugih kemičnih postopkih. Kemikalije hranimo v dobro zaprtih, temno obarvanih steklenih posodah s širokim grlom ali v steklenicah. Danes dobite fotografske kemikalije v odmerjenih količinah, v zavitkih ali v obliki koncentriranih raztopin, kar olajša in skrajša pripravo kemikalij.

KISLI FIKSIR - kisli ustaljevalec je fotografska kopel, ki iz razvitih fotografskih plasti odstrani preostale, neosvetljene srebrove halogenide. Osnovna kemikalija za ustaljevanje je natrijev tiosulfat, kisli fiksir pa vsebuje še kalijev metabisulfit, ki takoj nevtralizira lužnate sestavine razvijalca.

KOLORIMETER - merilni instrument, ki izmeri barvno temperaturo svetlobe. Če svetloba ne ustreza uporabljenemu barvnemu filmu, z njegovo pomočjo odredimonajprimernejšo filtracijo. Merjenje barvne temprature je zlasti potrebno v eksterieru, kajti barva sončne svetlobe se v teku dneva močno spreminja. Umetni izvori svetlobe imajo odrejeno temperaturo sevanja, zato je merjenje s kolorimetrom v normalnih razmerah v interieru odveč. Bodite pa pozorni na napetost električnega toka.

KOLUT - vreteno s polnimi stranicami, na katerega je navit film, ki ga lahko vložimo na svetlem v filmsko kamero. Koluti drže 7,5, 15, 30 ali 60 m filma. Tudi film za projekcijo je treba naviti na projekcijski kolut, ki ima ponavadi ob strani označeno dolžino filma v metrih ali v minutah projekcije. Koluta sta vedno dva: navijalni in odvijalni kolut.

KOMA - optična napaka zbiralnih leč, zaradi katere dobijo svetle točke ob robu slikovnega polja bele, od središča obrnjene repe kot kometi.

KOMBINIRANA SVETLOBA - denvno svetlobo lahko kombiniramo s svetlobo bliskalice oz. z vsako drugosvetlobo, ki ima enako barvno temperaturo (žarometi z modrimi filtri, specialni žarometi s ksenonsko žarnico itd.).

KOMPENDIJ - dodatek na filmski kameri, ki s črnim mehom ščiti objektiv pred stransko svetlobo in refleksi. V kompendij vlagamo tudi nekatere dodatke za snemanje in trike (filtre, maske itd.).

KOMPLEMENTARNE BARVE - barve, ki jih oko občuti kot nasprotne. Videnje komplementarnih barv je pogojeno predvsem s fiziologijo gledanja, s povratnimi kemičnimi procesi v očesni mrežnici.

KOMPOZICIJA - komponirati pomeni zložiti vse likovne elemente slike v celoto, v kateri je realizirana na najustreznejši način avtorjeva zamisel in vsebinsko sporočilo.

KONDENZOR - lečje, sestavljeno iz dveh večjih planokonveksnih leč, ki zbereta svetlobo v usmerjen, ozek snop. Bistven del povečevalnika in projektiranja.

KONKAVNA LEČA - razpršilna leča

KONKAVNO-KONVEKSNA LEČA - zbiralna leča s prvo konveksno in drugo konkavno površino. To obliko leče danes uporabljamo pogosto kot predlečo. Riše bolje, če jo obrnemo z vboklo stranjo proti objektu. Leta 1865 je Steinheil v Munchnu iz dveh, simetrično postavljenih konkavno-konveksnih leč sestavil preprost simetrični objektiv "Periskop".

KONTRAPLAN - strokovni žargonski izraz, ki pomeni nasprotni posnetek, protiposnetek, tj., kadar obrnemo filmsko kamero v prostoru za 180°. Nasprotni posnetki so najbolj pogosti v scenah z dvogovori oz. povsod, kjer je treba s smerjo pogleda ali gibanja prikazati interakcijo med dvema ali več subjekti.

KONTRAST - odnos med stopnjo začrnitve senčin inmed svetlinami na negativu ali v sliki. Sliko grade svetlobni, tonalni, barvni, pa tudi vsebinski kontrasti, nasprotja. tehnično je kontrast upodobitve odvisen od kontrasta objekta, kontrasta luči, občutljivosti in vrste filma, od razvijanja, gradacije in površine fotografskega papirja, od refleksov v optikah itd.

KONTRAST LUČI - kontrastno razmerje svetlobe iz različnih izvorov, izmerjeno s svetlomerov "na svetlobo" in izraženo s številčnim razmerjem ali z zaslonskimi stopnjami.

KONTRAST OBJEKTA (svetlobni razpon objekta) - odnos med najtemnejšimi in najsvetlejšimi površinami objekta, izmerjen s svetlomerom in izražen s številčnim razmerjemali z zaslonskimi stopnjami.

KONTURNI FILM - poseben film za dobivanje grafičnih efektov.

KONVEKSNA LEČA - zbiralna leča

KONVEKSNO-KONKAVNA LEČA - razpršilna leča s prvo konveksno in drugo konkavno površino.

KONVERTER - optični dodatek, ki spremeni goriščnico objektiva. Najbolj pogosti so t.i. telekonverterji, optični dodatki med ohišjem kamere in objektivom, ki podaljšajo goriščnico objektiva dvakrat ali trikrat. Njihov aslaba stran je ta, da zmanjšamo svetlobno jakost objektiva, s tem pa tudi globinsko ostrino.

KONVERZIJSKI FILTER - barvni filmi so prirejeni za snemanje pri dnevni ali umetni svetlobi. Konverzijski filter spremeni barvno temperaturo dnevne ali umetne svetlobe toliko, da ustreza barvnemu filmu, ki zanjo sicer ni prirejen. Pogosta je uporaba filma za umetno luč z rožnatim konverzijskim filtrompri dnevni svetlobi, konverzija v nasprotni smeri pa je zaradi svetlobnih izgub manj ugodna.

KOPIRANJE - postopek, s katerim dobimo iz negativa več pozitivnih odtisov na papirju ali na filmskem traku. Kopiranje je kontaktni ali optični postopek. Za kontaktno kopiranje fotografskih negativov uporabljamo kopirni okvir ali kopirni aparat. V filmskih laboratorijih uporabljamo za kopiranje filmov kopirko.

KOPIRKA - stroj za kopiranje negativa na pozitivni kopirni film in za vse druge kopirne postopke v filmski proizvodnji. Popolnejše kopirke omogočajo tudi optično kopiranje in izdelavo poklicnih filmskih trikov.

KOPIRNI PAPIR - nizko občutljiv fotografski papir na osnovi srebrovih halogenidov, namenjen kontaktnemu kopiranju negativov. Kopirni papir izdelujejo v več gradacijah.

KOTNI DODATEK - dodatek na fotografskem objektivu z zrcalom, ki je vgrajeno pod kotom 45°. Eden izmed trikov, s katerim se fotografi borijo proti pozornosti, ki jo ljudjekažejo, ko zagledajo fotografsko kamero.

KRATKOŽARČNI OBJEKTIV - širokokotni objektiv

KRIVULJE ZAČRNITVE - krivulja v koordinatnem sistemu, ki v logaritemskih stopnjah ozraža soodvisnost med časom osvetlitve in začrnitvijo emulzije. Karakteristična krivulja ima obliko podaljšane črke "S". Ravni del krivulje pomeni obmičje, v katerem raste začrnitev sorazmerno z osvetlitvijo, kjer je torej podajanje svetlin in senčin nepopačeno. Kot, ki ga oklepa ravni del začrnitvene krivulje z vodoravnico, nas informira o gradaciji materiala.

KROMATSKA ABERACIJA (barvni razklon) - napaka vseh enostavnih leč, ki podobno kot prizma razklanjajo svetlobo različnih valovnih dolžin. Modri žarki imajo krajšo goriščnico kot rdeča svetloba.

KSENONSKA ŽARNICA - sodobna oblika obločne žarnice, oblok v ksenonovi atmosferi. Žarnica je majhna, vendar rabi električni starter in zaščitno ohišje zaradi UV žarčenja in precejšnjega pritiska, ki vlada v cevi med gorenjem. Ksenonova žarnica daje utripajočo luč, kar bi v prihodnje lahko nadomestilo sektor v filmskem projektorju.

LABORATORIJSKI TRIKI - triki, ki so napravljeni s pomočjo kopirke in raznih pozitivnih postopkov v filmskem laboratoriju.

LATENTNA SLIKA - nevidna slika, ki nastane zaradi delovanja svetlobe na fotografsko plast. Latentna slika postane vidna šele, ko jo razvijemo.

LATERNA MAGICA - najenostavnejša oblika projektorja. laterno magico je leta 1646 konstruiral Athanasius Kircher. Kot zanimivost povejmo, da so jo včasih uporabili tudi kot pripomoček, da so priklicali kakšno prikazen.

LEČA - sferično brušeno optično telo iz stekla ali umetne snovi, ki lomi svetlobo in omogoča optično upodabljanje predmetov. Leče so različnih oblik, delimo pa jih v dve skupini: med zbiralne ali razpršilne leče.

LEPILNICA - naprava z nožkom za odstranjevanje emulzije in natančno rezanje filma. V lepilnici zlepimo dva filmska posnetka s tekočim lepilom, druge pa so prirejene za lepljenje s prozornim lepilnim trakom. Zlepke morajo biti ozke in natančne, da v projektu slika ne poskakuje ali da zlepka ne popusti.

LEŠČENJE SLIK - sušenje slik s pomočjo kromirane plošče in električne grelne naprave, ki daje gladkemu fotografskemu papirju lesk.

LOMNI KOLIČNIK - izmerjena in s številom izražena sposobnost snovi, da lomijo svetlobne žarke.

Landscape Mode - Program za fotografiranje pokrajine.

LCD - Liquid Crystal Display. Zaslon zasnovan na principu tekočih kristalov.

LED - Light Emitting Diode. Vse tiste lepe rdeče, zelene, rumene lučke, ki svetijo na elektronskih napravah.

Li-ion - Tip baterij.

Lossless - Shranjevanje posnetka v nekompresiranemu formatu.

Low Pass Filter - Večina digitalnih SLR fotoaparatov uporablja Low Pass Filter (LPF) ali Anti-Aliasing (AA) filter.

LOM SVETLOBE - kadar prehaja svetloba skozi prozorne, vendar različno goste snovi, spremeni hitrost in zato tudi smer širjenja - svetloba se lomi. Lom svetlobe je odvisen od gostote snovi, od vpadnega kota svetlobe in od njene valovne dolžine.

LOW KEY- pozitivna tehnika, ki v slikah povdarja le temne tone in vsebuje le malo svetlin.

LUMEN (lm) - lumen je enota za merjenje svetlobnega toka. Točkast svetlobni izvor jakosti 1 sveče, ki seva v središču krogle s polmerom 1 m, oddaja vsako sekundo 1 lumen-sekundo svetlobe v prostorni kot, ki mu je baza 1m2 krogelne površine.

LUMIERE Louis (1864-1948) in Auguste (1862-1953) - izumitelja kinematografije. Konstruirala sta aparat "cinematographe" in povezala vse elemente tehnološkega sistema, ki je ostal v osnovah nespremenjen do danes. Dne 28. decembra 1895 sta v pariški kavarni Grand Cafe prvič prikazala več kratkih filmov dokumentarne vsebine. Prva sta uvedla vstopnice za kinematografske predstave. Louis je svoje življenje v celoti posvetil izpopolnjevanju kinematografske tehnike. LUX (lx) - enota za merjenje osvetljenosti površine. 1m2 velika površina je osvetljena z 1 luxom, kadar jo z oddaljenosti 1 metra osvetljuje 1 sveča. Ker je več definicij za enoto sveče, je tudi več različnih luxov (internacionalni lux, Hefnerjev lux, novi lux).

LUXMETER - instrument s fotoelektrično celico, s katerim merimo osvetljenost objekta v luxih.

M - nastavitev pri nekaterih fotografskih kamerah, kadar uporabljamo bliskalico z žarnicami. Ker imajo žarnice prižigalno zakasnitev, se odpre zaklop kamere 15 milisekund po električnem kontaktu.

Mac - Označuje Macintosh tip računalnikov.

Macro - Možnost fotografiranja iz zelo majhne razdalje.

mAh - Stopnja napajanja elektronskih naprav.

Matrix metering -Fotoaparat meri svetlobo v 256-ih točkah, in s tem bolje določi ekspozicijo posnetka.

MB - MegaByte, izraz za kapaciteto spomina nosilca digitalnih podatkov.

MD - MiniDisc - Digitalni nosilec podatkov.

Megapixel - CCD resolucija enega miljona točk.
Memory Stick - Sonyjev nosilec digitalnih podatkov.

Memory Stick Pro - Leta 2003 je Sony nadgradil Memory Stick flash kartice.

Metering - Merjenje svetlobe za določitev pravilnih vrednosti ekspozicije.

Microdrive - IBM/Hitachi miniaturni trdi disk za digitalne fotoaparate in PDA naprave.

miniCD - Majhen (3-inch) CD nosilec digitalnih podatkov.

mm - milimeter, merska enota v fotografiji za določanje goriščne razdalje objektiva, npr 50mm objektiv.

MMC - MultiMedia Card, Digitalni nosilec podatkov.

Moire - Vidni vzorec, ki se pojavi na ekranu, ko je barva na ekranu napačno izrisana.

MOV - Apple QuickTime MOVie file format.

Movie clip - Sekvenca zajete gibljive slike v AVI, MOV ali MPEG formatu.

MP - MegaPixel, i.e. 1.5MP ali 1.5MPixel

Multi-Pattern Metering -Ekspozicija je določena z merjenjem več različnimi področji na posnetku.

Multi-Point Focusing - Avtofokusni sistem uporabi več različnih točk za določanje pravilne ekspozicije.

Multi Zone Focusing - Fotoaparat ponuja možnost večconsko ostrenje. Aparat bo avtomatsko izbral primerno področje, ki smo ga izbrali.

MADDOX Richard Leach (1816-1902) - leta 1871 je iznašel želatinsko emulzijo s srebrovimi halogenidi, kar je postala osnova za "suhe plošče". Dotedanji "mokri" postopki so namreč zahtevali kemično pripravo svetločutne plasti neposredno pred snemanjem v sami kameri.

MAGAZIN - izmenljivi magazin na nekateih dražjih fotografskih kamerah večjega formata in na redkih filmakih kamerah omogočajo, da med snemanjem menjavamo
različne filmske materiale. Magazin ima mehanizem, ki pri menjavi prepreči osvetlitev filma.

MAGNETNA SLED - zvočni zapis na magnetni stezi, ki je ponavadi nekaj ožji kot sama steza.

MAGNETNA STEZA - ozek trak feromagnetne emulzije, ki je nanešen na fimski trak že v tovarni ali naknadno, po razvijanju. Na magnetni stezi je registriran zvočni zapis, ki ga reproducira magnetna glava, vgrajena v zvočnem filmskem projektorju.

MAGNETOCORD (snemalnik za perfo trak) - naprava za snemanje, presnemavanje in reprodukcijo magnetnega zvočnega zapisa s perfo traku.

MAGNETOSKOP (slikovni snemalnik) - naprava za elektronsko registracijo slike in zvoka na traku s feromagnetno emulzijo.

MAKETA - model objekta v zmanjšanem merilu, ki ga uporabljamo pri snemanju filmskih trikov.

MAKROFOTOGRAFIJA - v to področje, ki bi ga pravilneje imenovali "fotomakrografija", sodijo vsi posnetki, pri katerih je upodobitev enaka do 10-krat večja od samega objekta. Za snemanje je potrebna predleča ali vmesni obroč, poseben meh za snemanje iz bližine ali specilani makro objektiv.

MAKRO OBJEKTIV - objektiv, načrtovan za snemanje iz bližine. Prilagojen je snemanju v razmerah, ko je slikovna razdalja daljša od predmetne razdalje.

MALTEŠKI KRIŽ - mehanizem, ki v filmskem projektorju sunkovito pomika film. Mehanizem maltešega križa je zdržlivejši kot zobnik in manj obremenjuje perforacije, vendar je v obratovanju precej bolj obremenjen in zato tudi glasnejši.

MASKA - z masko zakrijemo del posnetka, da bi vanj z dvojno osvetlitvijo vnesli nove slikovne elemente. Maske uporabljamo tudi kot ločnice med posameznimi, zaključenimi filmskimi celotami (prispevki, vestmi itd.) in pri nekaterih filmskih trikih.

MASKA ZA POVEČANJE - povečevalna maska, deska na kateri je črna kovinska maska z dvema pomičnima stranicama in merilom v centimetrih. Z masko določimo velikost in obliko povečave ter izrez.

MEDLICA - motno steklo, na katerem opazujemo motiv v iskalu. Medlica je lahko fiksna ali izmenljiva, čista ali v kombinaciji z daljinomerom, mikroprizmo, mrežo itd.

MEH - rastegljiv del kamere iz črne kože ali umetne snov, ki ne prepušča svetlobe. Na poklicnih studijskih fotografskih kamerah povezuje objektivnicoz zadnjo steno ter tako omogoča maksimalno gibljivost in raztegljivost ohišja kamere.

MEHKA SVETLOBA - raznosmerna, razpršilna (difuzna) svetloba, ki pada na objekt z raznih strani in ne povzroča senc ali osenčenja predmeta.

MEHKORISEC - optični dodatek, ki zmehča risbo objektiva. Uporabljamo ga pri snemanju, le redko pri povečavanju. Za mehko risbo se, zlasti pri portretiranju, uporabljajo tudi specialni portretni objektivi, ki jimnalašč niso odstranili vseh optičnih napak.

MEHOVKA - splošni naziv za kamero z mehom, zlasti za starejše modele na zviti film ali pošče.

MERJENJE KONSTANTNE LUČI - na svetlomer nataknemo difuzor in od objekta izmerimo vsak izvor luči posebej in kontrastno razmerje posebej med njimi. Popolno kontrolo luči za dokončno odločitev o postavitvi luči in o osvetlitvi dajo šele vsi trije načini merjenja svetlobe: odbite svetlobe, vpadle svetlobe in kontrastne luči.

MERJENJE ODBITE SVETLOBE - (merjenje na objekt) s svetlomerom merimo z objekta reflektirano svetlobo tako, da ga obrnemo v smeri od kamere proti objektu. Ker objekt na različnih delih odbija različno količino in barvo svetlobe, se je treba objektu čim bolj približati. Izmerjena količina velja le za površino, s katero je odčitana, zato je treba izmeriti svetline in senčine, potem pa upoštevati srednjo vrednost ali se odločiti kako drugače.

MERJENJE VPADLE SVETLOBE - (merjenje na svetlobo) svetlomer z difuzorjem obrnemo v smeri optične osi proti kameri. Merimo svetlobo, ki pada v difuzor. Če je objekt zelo svetel ali temen, je treba upštevati tudi odbito svetlobo.

MESEČINA - svetloba polnega meseca, ki ima barvno temperaturo 4120 K. Pri mesečini so možne le daljše časovne osvetlitve, zato posnamejo takšne prizore rajši kar podnevi z modrim filtrom in v smeri proti svetlobi ali vsaj v močni stranski svetlobi. V črno-beli tehniki daje podoben učinek močan rdeči filter.

MEŠALNA MIZA - studijska naprava, ki omogoča selekcijo in mešanje glasbe, govora, šumov in drugih zvočnih zapisov iz različnih izvorov (perfo trak, magnetofon, gramofon, mikrofon) v skupini ishodni signal. Isto funkcijo imajo manjše, prenosne mešalne konzole z več vhodi, ki jih uporabljajo poklicni snemalci na terenu.

MEŠANA SVETLOBA - kadar padata na objekt dnevna luč in umetna svetloba, nastane mešana svetloba, ki ima različno barvno temperaturo. Pri črno-belem snemanju to ne moti, drugače pa je pri delu z barvnim materialom, ko se je treba izogibati mešani svetlobi oz. v naprej predvideti njene efekte.

METOL - C6H6(OH)NH CH3 H2SO4 (monometil-p-aminofenolsulfat) razvijalna snov, ki sama razvija površinsko in izenačevalno. Najpogosteje nastopa v kombinaciji s hidrokinonom.

METOL-HIDROKINON - univerzalni, večnamenski razvijalec.

MIKROFILM - splošni naziv za 16-mm ali 35-mm film, ki je malo občutljiv, kontrasten in drobnozrnat. Namenjen je za presnemavanje knjig in dokumentov. Posnetke lahko beremo na posebni napravi za branje mikrofilmov.

MIKROFON - pripomoček, ki spreminja zvok v ustrezno modulirane električne signale. Po konstrukciji so najpogostejši dinamični in kondenzatorski mikrofoni. Ko ocenjujejo kakovost in uprabnost mikrofona, nas zlasti zanimata njegova smerna in frekvenčna karakteristika.

MIKROFOTOGRAFIJA - udomačen naziv za "fotomikrografijo", t. j. snemanje objektov skozi mikroskop pri več kot 10-kratni povečavi.

MILIMIKRON - tisočinka mikrona, t. j. miljoninka milimetra. Starejša enota za merjenje valovne dolžine svetlobe, ki so jo v novejšem času preimenovali v nanometer.

MIRED - (micro reciprocical degrees = mikro recipročne stopnje) vrednost barvne temperature nekega izvora izrazimo v miredih tako, da 1,000.000 delimo z barvno temperaturo v kelvinovih stopinjah. Deset miredov da dekamired.

MODRI FILTER - uporaba v barvni tehniki: konverzijski filter za snemanje s filtrom za dnevno luč pri umetni svetlobi; snemanje trik posnetkov mesečine. V črno-beli tehniki ga uporabljamo zlasti pri portretiranju in reproduciranju predlog, kjer želimo oslabiti ali odstraniti modro obarvane dele.

MONTAŽA - beseda ima več pomenov: iz več posnetkov sestavljena fotografija ali filmski posnetek; prostor, v katerem montiramo filme; kreativni postopek lepljenja filmskih posnetkov v zaporedje, ki z govorico slike (in zvoka) izraža vsebinsko celoto (filmska montaža).

MONTAŽNA MIZA - projekcijska miza, na kateri lahko vzporedno projiciramo film in poslušamo enega ali več perfo-trakov. Na montažni mizi pregledamo celoten posneti material, izdelamo najboljše posnetke, označimo in zlepimo posnetke v montažnem zaporedju. Poleg originalnega zvočnega posnetka lahko vzporedno teče tudi trak s šumi ali glasbo. Montaža dveh zvočnih trakov po sistemu "A in B koluta) omogoča natančno usklajenost zvoka s sliko in zvočne prelive pri sinhronizaciji.

MONTAŽNI RITEM - je slikovna enačica glasbenega ritma ali tempa. Tek filmske pripovedi je lahko hiter ali počasen, gladekali neenakomeren. Ritem je odvisen od notranjega ritma posnetka (akcije) pa tudi od menjavanja posnetkov. Za tek filmske pripovedi (tempo) ni pomembna toliko fizična dolžina posnetkov, ampak njihov medsebojni odnos v montažnem nizu (kratek posnetek lahko izgleda dolg med dvema še krajšima posnetkoma). POsnetki, ki so komplicirani in vsebinsko polni, izgledajo krajši kot enostavni posnetki, ki jih gledalec vsebinsko lahko hitro dojame.

MONTAŽNO SNEMANJE - kadar snemamo tako, da so filmski posnetki na traku nanizani v montažnem zaporedju, pravimo, da snemamo montažo. Montažno snemanje je potrebno zlasti takrat, kadar v naprej vemo, da filma ne bomo montirali (zadnji novičarski posnetki v informativnih oddajah TV, ljubiteljski spominski film, na katerem ne želimo zlepk itd.).

MOTIV - splošni naziv za objekt ali temo, ki spodbudi k snemanju.

MOTORNI POGON KAMERE - kadar želimo napraviti s fotografsko kamero serijo zaporednih posnetkov, ji dodamo motor na baterijski pogon, ki samodejno transportira film po vsakem posnetku. Filmske kamere imajo pogon na pero, na istosmerni tok iz akumolatorja, nekatere pa lahko priključimo na tok iz omrežja (posredno čez akumolator ali neposredno).

MRENA - spolšni naziv za sivino črno-belega ali obarvanost barvnega materiala, ki nastane po razvijanju zaradi starosti materiala, nenamerne osvetlitve, napačnega razvijanja itd.

MRTVA NARAVA - motivi, komponirani z različnimi predmeti za vsakdanjo rabo. V slikarstvu so gojili zlasti mrtve narave z lovskimi trofejami, sadjem, cvetjem in steklenino ali keramiko.

MULTIPLIKACIJA - kadar želimo v filmskem posnetku zaustaviti gibanje, kopiramo izbrano filmsko sličico v poljubno dolgemnizu - sliko multipliciramo. Multiplikacijo lahko napravimo tudi s kamero, kar pa zahteva posebno pripravo.

NEF - Raw zapis podatka, ki ga uporabljajo nikonovi digitalni SLR fotoaparati. NEF pomeni Nikon Electronic Format.

NiCd - Nickel Cadmium tip baterije.

NiMH - Nickel-Metal Hydride tip baterije.

Noise - Šum, točke v aparatu so napačno prevedene, ponavadi se pojavi pri visokobčutljivih nastavitvah ( od ISO 400 naprej ), ali pri dolgih ekspozicijskih časih. Vidimo ga kot skupine rdečih zelenih ali modrih točkah, ki ne pašejo v sliko in izstopajo.

Noise Reduction - Nekateri digitalni fotoaparati, ki omogočajo dolge osvetlitvene čase ali visoke občutljivosti tipala vsebujejo tudi reduktorje šuma.

NTSC - video izhod na računalniku.

NANOMERTER - mera za valovno dolžino svetlobe, 1 milijoninka milimetra.

NASPROTNA SVETLOBA - svetloba, ki je v ostrem kotu ali direktno usmerjena v objektiv kamere. Objekti so izbrisani predvsem kot silhuete, svetloba pa nekaterim izbriše lahko svetel obris. Nasprotna svetloba je uporabna predvsem kot efektna luč. Posebni problemi nastajajo zaradi refleksov, ki jih povzroča nasprotna svetloba v objektivu.

NATRIJEV HIDROKSID - NaOH, močna alkalija, ki jo uporabljamo s hidrokinonom za kontrastno razvijanje fotografskega materiala.

NATRIJEV KARBONAT - Na2CO3 (soda), srednje močna alkalija v številnih črno-belih in barvnih razvijalcih.

NATRIJEV SULFIT - Na2SO3, kemikalija, ki konzervira razvijalec in podaljša trajnost razvijalne snovi. V nekaterih drobnozrnatih razvijalcih prevzema vlogo blage alkalije.

NATRIJEV TIOSULFAT - Na2S2O3, (fiksirni natron, fiksirna sol) je najpomembnejša sestavina ustaljevalca. Nerazvite srebrove halogenide spreminja v soli, ki so topljive v vodi in se z izpiranjem izločijo iz plasti. V novejšem času uporabljajo namesto natrijevega tudi amonijev tiosulfat.

NEBESNI FILTER - rahel rožnati filter s približnim filtrskim faktorjem 1,1. Uporabljamo ga pri snemanju na barvni obračalni film v opoldanskem času zaradi prevladujoče modrovijolične in UV svetlobe.

NEGATIV - splošni naziv za vse fotografske posnetke ali slike z obrnjenimi tonalnimi vrednostmi. V črno-belem negativu so beline temne, sence pa svetle. V barvnem negativu so barve predmetov komplementarne. Negativno sliko dobimo, če slikamo na negativni material ali če kopiramo pozitivno sliko na drug fotografski material (film ali papir).

NEGATIVNA LEČA - razpršilna leča

NEOSTRINA - napaka pri snemanju, povečevanju ali projekciji, ki najpogosteje nastane zato, ker objektiv ni izostren na pravo oddaljenost; ker se je kamera med osvetlitvijo stresla; ker se je objekt med časom osvetlitve premaknil; ker uporabljena zaslonka ne daje zadostne globinske ostrine.

NEOSTRINSKI KROŽEC - večji ali manjši krožec, ki ga objektiv izriše namesto točke, ker ni izostren na pravo oddaljenost ali zaradi ostankov optičnih napak. Za optično risbo pravimo, da je neostra, kadar so neostrinski krožci bolj opazni kot točke, iz katerih nastali.

NEPOSREDNA ISKALA - vsa iskala na kamerah, ki so kot optični sistemodvisna od objektiva in se zato njihova optična os ne pokriva z optično osjo objektiva. Najbolj znana neposredna iskala so okvirno iskalo, newtonovo iskalo in albadno iskalo.

NESENZIBILIZIRANA EMULZIJA - emulzija iz srebrovih halogenidov, ki je občutljiva na ultravijolično in modrovijolično svetlobo.

NESKONČNOST - fotografska neskončnost je tista oddaljenost predmeta, pri kateri se riše predmetostro v gorišču objektiva. V praksi velja, da fotografska neskončnost, začenja se pri razdalji 300 f.

NEVTRALNI SIVI FILTER - sivi filter

NEWMANOV ZOBNIK - zobnik

NEWTONOVI KROGI - barvni krogi, ki nastanejo, kadar se dve prozorni plasti ne dotikata tesno, da vmes ostane zrak. Zlasti pogosto nastanejo Newtonovi krogi takrat kadar se hrbtna stran negativa dotika stekla v aparatu za povečavanje ali v diapozitivnem okvirčku.

NEWTONOVO ISKALO - neposredno iskalo, katerega osnova je okvirno iskalo z vgrajeno negativno in pozitivno lečo.

NIEPCE - Joseph Nicephore (1765-1833) je eden iz med pionirjev fotografije. Prvi je uspel dobiti s fotografskim aparatomtrajno pozitivno sliko, pri čemer je uporabljal kositrno ploščo, prevlečeno z bitumnom. Njegovi dosežki so zanimali Daguerra, ki je predlagal sodelovanje. Izid njunega skupnega dela je dagerotipija, vendar je Niepce umrl, preden je dosegla uspeh.

NIZKO OBČUTLJIVI FILM - značilnost nizko občutljivih črno-belih filmov je drobno zrno in splošna občutljivost do 15 DIN. Nizko občutljivi filmi, ki so namenjeni z akopiranje, niso senzibilizirani. Ker so nizkoobčutljivi filmi pretežno namenjeni ožjim področjem dela, je njihova gradacija in barvna občutljivost prilagojena potrebam (orto- ali pankromatska emulzija).

NOČNI POSNETKI - vsak posnetek, napravljen v nočnem času v eksterieru brez dodatne razsvetljave. poseben problem nočnega snemanja je dolg čas osvetlitve in omejena globinska ostrina zaradi dela z nezaslonjenim objektivom.

NORMALNI OBJEKTIV - kot nornalni naj bi veljali tisti, ki imajo vidni kot sličen vidnemu kotu človeškega očesa. Tej zahtevi približno ustrezajo normalni objektivi na filmskih kamerah. V fotografiji štejejo kot normalne tiste objektive, ki imajo goriščnico približno enako diagonali formata, ki ga izrežejo.

NOTRANJE MERJENJE SVETLOBE - splošen naziv za vse sisteme merjenja svetlobe v kameri, kadar se merilna svetloba odvzema za objektivom. Način merjenja skozi objektiv pogosto označujejo tudi s kratico TTL.

OBČUTLJIVOST - splošna občutljivost

OBJEKTIV - sistem leč, ki izriše optično sliko predmeta. Da bi odstranli številne optične napake zbiralnih leč in da bi dosegli zaželene lastnosti (vidni kot, svetlobna jakost), je objektiv sestavljen iz večjega števila zbiralnih in razpršilnih leč z različnimi lomnimi količniki. Objektiv kot celota vedno zbira svetlobo.

OBJEKTIVNICA - sprednja stena kamere, v kateri je pritrjen objektiv.

OBRAČALNI FILM - snemalni material, ki daje po obračalnem razvijanju neposredno pozitivno sliko. Barvne diapozitive lahko povečamo na barvni obračalni papir.

OBRAČALNO RAZVIJANJE - razvijalni postopek, s katerim dobimo na obračalnem filmu pozitivno sliko. Bistvo obračalnega postopka je kemična redukcija preostalih, neosvetljenih srebrovih halogenidov.

OBRAČANJE OBJEKTIVA - objektivi so prilagojeni normalnim snemalnim okoliščinam, ko je predmetna razdalja vedno daljša od slikovne razdalje. Pri snemanju iz bližine je to razmerje obrnjeno, zato z objektivom dosežemo boljši izid, če ga obrnemo z zadnjo lečo proti predmetu.

OBRISNA (KONTURNA) OSTRINA - ostrina je odvisna od mnogih dejavnikov in postopkov od snemanja do izgotovljenega pozitiva. Obrisna ostrina posnetka (slike) je opredeljena s prehajanjem začrnitve na meji dveh, totalno kontrastnih površin. Čim bolj je prehod iz svetline v senčilo difuzen, manj ostra je upodobitev.

OBSTRET - nastane kot posledica difuzije svetlobe v fotografski imulziji (difuzijski obstret) ali zaradi odboja svetlobe na prozorni podlagi (refleksijski obstret). Snemalni material je zaščiten proti obema vrstama obstretov s temno obarvano protiobstretno zaščitno plastjo na hrbtni stani ali kako drugače.

OEM - Original Equipment Manufacturer - originalni proizvajalec opreme.

OCTOVA KISLINA - C2H4O2, prekinjevalna kopel vsebuje 2 % octove kisline.

OČESNA KRIVULJA BARVNE OBČUTLJIVOSTI - krivulja, ki kaže kakšna je občutljivost očesa za barve spektra. Oko je najbolj občutljivo na rumeno barvo, zato jo vidimo kot najsvetlejšo. Da bi navadno fotografsko emulzijo prilagodili človekovemu občutenju barv, jo v tovarni senzibilizirajo za področje toplih barv.

ODBITA SVETLOBA - odbita (reflektira) svetloba je tista, ki se odbije od predmetov. Njena intenziteta in barva je odvisna od karakterja površine (teksture) in od barve predmetov. Če je svetloba žarometa (bliskalice) preveč trda, jo usmerimo v strop, v steno , odsevalko ali drugo primerno površino. Kakovost odbite svetlobe in njena barva je odvisna od odbojne površine. Difuzna, odbita svetloba je primerna zlasti pri snemanju v manjših prostorih kot osnovna luč.

ODPRTINA OBJEKTIVA - z odprtino objektiva, t. j. z uporabljeno zaslonsko odprtino, se menja karakter risbe objektiva, globinska ostrina in količina prepuščene svetlobe. Z zaslanjanjem se veča ostrina v globino, konturna ostrina in kontrastnost risbe, manjša pa se količina prepuščene svetlobe. Polna odprtina objektiva omogoča snemanje pri pičlih svetlobnih razmerah, povsem pa boste zaslonili objektiv pri snemanju iz bližine in sploh takrat, ko želite doseči čim večjo ostrino v globini.

ODSEVALKA - belo obarvana, platnena, z aluminijsko folijo prelepljena, kovinska ali zrcalna površina, pritrjena gibljivo na stojalo. Odsevalka odbija svetlobo in služi pri zunanjih snemanjih kot dopolnilni vir svetlobe. Z nekaterimi omejitvami so odsevalke cenen nadomestek za žaromete.

ODTEMNITEV - spada med filmska "ločila". V slikovnem stavku odtemnitev pomeni veliko začetnico, začetek nove pripovedi. Sliko odtemnimo s sektorjem, z zaslonko, lahko pa tudi z dvojnim polarizacijskim filtrom ali z reguliranjem luči.

OJAČEVALEC - kemična kopel, ki po ponovnem razvijanju poveča gostoto fotografske emulzije. Ojačamo lahko premalo goste nagative ali pozitivne slike.

OKENCE - odprtina za objektivom filmske kamere, mimo katere teče filmski trak. Z odprtino okenca so natančno odrejene dimenzije filmske sličice, ki je vedno nekaj desetink milimetra večja od okenca v filmskem projektorju. Dimenzije okenca v filmskih kamerah in projektorjih so za vse formate standardizirane.

OKULAR - leča ali sistem leč, kombiniran včasih z očesno školjko, kakor prislonimo oko, da bi gledali v iskalo kamere ali drug optični instrument. Okular poveča sliko, ki jo riše objektiv.

OKVIRNO ISKALO - (ikonometer) najstarejše in najpreprostejše iskalo na fotografsk kameri, ki sestoji iz okvira in diopterja. Še vedno ga radi uporabljajo na kamerah večjega formata, zlasti za reportaže in športne posnetke.

OPREMA TEMNICE - med najnujnejšo opremo temnice za ljubiteljsko delo spada aparat za povečevanje z masko, temnična svetilka, 3 kadičke ustrezne velikosti za razvijalec, vodo (prekinevalec) in fiksir, pinceta za razvijanje, večja posoda (kad, umivalnik) za izpiranje slik, doza za razvijanje filma, nekaj steklenic za kemikalije in manjši lijak.

OPTIČNA OS - namišljena premica, ki teče skozi središče in gorišča leče (objektiva). Svetlobni žarek, ki se giblje po optični osi, se v leči (objektivu) ne lomi, ampak ostane raven.

OLED -Organic Light Emitting Diode - Prikazovalna tehnologija LCDja.

Optical Viewfinder - Optično kukalo na aparatu, ki omogoča kadriranje posnetka.

Optical Zoom - Optični zoom objektiva na fotoaparatu.

ORF - Olympusov RAW zapis podatka.

Orientation Sensor - Poseben senzor, ki omogoča fotoaparatu, da prepozna nagib fotoaparata, ali je fotoaparat postavljen horizontalno ali vertikalno.

Overexposure - Posnetek je preosvetljen.

OPTIČNI DODATKI NA OBJEKTIVU - na objektiv lahko pritrdimo najrazličnejše optične dodatke, ki vplivajo na optično upodobitev slike in na podajanje barv.
Najpogostejši dodatek so različni filtri, predleče, prizma, in mehčala.

OPTIČNO KOPIRANJE - sodobne kopirke z vgrajenim optičnim sistemom omogočajo povečavanje in zmanjševanje filmskih posnetkov med kopiranjem (npr. s 16-mm filma na S-8 trak, s 16-mm filma na 35-mm trak itd.).

OPTIČNO SREDIŠČE LEČE - goriščnica je razdalja od optičnega središča leče do gorišča. Vsaka leča in objektiv ima dve glavni točki:sprednjo in zadnjo. Od položaja glavnih točk je odvisna oddaljenost zadnje leče objektiva od filma in njegova dolžina, kar je zlasti pomembno pri teleobjektivih, ki jih s smotrno konstrukcijo lahko skrajšamo.

OPTIČNO STEKLO - steklo za izdelovanje leč, objektivov in raznih optičnih naprav. Z raznimi dodatki dobiva optično steklo različno trdoto in lomni količnik. Pomemben mejnik v proizvodnji optičnih stekel je bilo leta 1886, ko je v Jeni začela delovati nova Schottova tovarna optičnih stekel, ki je omogočila konstrukcijo objektivov. Danes proizvajajo optične tovarne več kot 200 vrst optičnih stekel, pri konstrukciji in izdelavi optičnih naprav in objektivov pa se vse bolj uveljavljajo tudi umetne snovi.

ORANŽNI FILTER - v črno-beli tehniki učinkuje oranžni filter podobno kot rdeči filter, močno poveča kontraste, povdari oblake in nebo.Filmski faktor je približno 4.

ORTOKROMATSKA EMULZIJA - ortokromatski materiali so občutljivi za vse žarke modrovijoličnega in rumenozelenega dela spektra. Ker niso občutljivi na rdečo barvo, jih lahko razvijamo pri rdeči temnični svetlobi.

OSNOVA LUČ-ki razsvetli objekt (sceno) do minimalnega nivoja, potrebnega za snemanje in zagotovi minimalno izbrisanost v sencah.

OSNOVNE BARVE-tri osnovne barve svetlobe, ki z -aditivnim mešanjem treh osnovnih barv (modro-zelene, rumene in škrlatne) dobimočrn izid. V obeh načinih mešanja barv so osnovne barve tiste, ki z medsebojnim mešanjem dajo vse ostale barve spektra.

OSPREDJE-predmeti ali samo deli predmetov, kistoje med objektom snemanja in objektivom kamere, da bi objekt karakezirali in dali sliki vtis prostornosti.

OSTRINA-slike ni nikoli absolutna; nanjo vpliva vrsta dejavnikov od snemanja do končne izdelave pozitiva. Ostrina je odvisna med drugim od kakovosti objektiva, pravilne nastavitve ostrine, uporabljene zaslonke, globinske ostrine, časa osvetlitve (gibalna neostrina), uporabe stativa, kakovosti in lastnoti snemalnega tvoriva, velikosti povečave in ne nazadnje tudi od- zorne razdalje, iz katere gledamo sliko.

OSVETLITEV-je izpostavljanje fotografske emulzije delovanju svetlobe. Fizikalno je osvetlitev zmnožek intezitete svetlobe in časa, ko vpliva na emulzijo. Iz izraza
E= I x t sledi, da jeekspozicija (E) pri dani občutljivosti materiala konstantna, v kateri sta inteziteta svetlobe (I) in čas osvetlitve (t) obratno sorazmerna. Zato večji inteziteti ustreza krajši čas osvetlitve. Vendar ta odnos ni linearen v vseh časovnih področjih; v praksi odstopa pri časih, daljših od 1/500 sekunde.

OSVETLITEV OBJEKTA - Objekt lahko osvetli dnevna ali umetna luč. Pri postavljanju luči (žarometov) upoštevamo naravno zakonitost, da-glavna luč lahko pada le iz ene smeri. Glavna luč naj bo logična.- Dopolnilne luči popravijo kontrastno razmerje med svetlobo in sencami in odstranijo odvečne cence. Z-osnovno lučjo zagotovimo minimalno raven svetlobe za snemanje in minimalno izbrisanost v sencah.

OSVETLITVENA AVTOMATIKA-sistem, ki samodejno, s pomočjo- notranjega merjenja svetlobe uravnava osvetlitev filma in ob tem upošteva občutljivost filma, uporabljene filtre in druge optične dodatke na objektivu.

OSVETLITVENA TOLERANCA-ali osvetlitvena strpnost. Lastnost fotografskega materiala, da tonalno pravilno reproducira svetlobni razpon objekta kljub nepravilni osvetlitvi. Tolerančne meje so tam ožje, čim kontrastnejši je film.

OZADJE-prostor in predmeti za glavnim objektom snemanja, ki naj bi bili osvetljeni in obarvani tako, da se objekt tonalno in barvno loči od ozadja. Ozadje je lahko stvarno ali ga pripravimo v studiu z igro luči na svetlo obarvanem horizontu.

PANKROMATSKA EMULZIJA-emulzija, ki je občutljiva na vse barve vidne svetlobe.

PANORAMA- širok posnetek krajine, sestavljen iz več posnetkov, ki se na robovih prekrivajo.

PANORAMIRANJE- sukanje filmske kamere v levo ali v desno z namenom, da bi prikazali širši prostor, kot ga zajema vidni kot objektiva. Panoramiranje mora biti enakomerno in ne preveč hitro, na začetku in na koncu pa naj ima statičen posnetek.

PANORAMSKA GLAVA - glava, ki montirana na stojalu ali dvigalu (kranu) umogoča sukanje filmske kamere v vseh smereh. Posebna zahteva je ta, da glava umogoča tudi počasno in kar najbolj enakomerno sukanje, zato imajo večje glave vgrajen hidravlični sistem ali sistem vrtavk (giroskopov), ki amortizira neenakomernosti v sukanju.

PAN-STEKLO - obarvano steklo, skozi katerosnemalec opazuje učinke postavljenih lučiin kakšen bo kontrast posnetka.

PAPIRNI NEGATIV - nagativna kopija pozitivne slike na papirju. Tehnika papirnega negativa je priljubljena višja pozitivna tehnika, ki s prekrivanjem v pozitivu in negativu omogoča znatne posege v tonalno razmerje in v kompzicijo slike.

PARALAKSA - pri nekaterih kamerah nastane razlika med optično osjo iskala in optično osjo objektiva, ki jo imenujemo paralaksa. Paralakse nimajo enooke zrcalne fotografske kamere in vse druge kamere z iskalom "skozi objektiv".

PENTAPRIZMA - peterostranična prizma, ki vgrajena v iskalo enookih zrcalnih fotografskih kamer pravilno obrne sliko. Nekatere izmenljive pentaprizme imajo vgrajen tudi svetlomer.

PERFORACIJE - luknjice ob robufilmskega traku, ki so napravljene zaradi enakomernega transporta filma v kameri. Prve perforacije so bile okrogle, vendar se je že na začetku kinematografije zaradi mednarodne menjave uveljavila štirioglata oblika, ki je v rabi še danes.

PERFO-TRAK - perforiran trak s feromagnetno emulzijo, na katerem je posnet zvočni zapis. Perfo-trak teče v magnetocordu sinhrono s filmskim projektorjem. Perfo-trakovi so široki 8-, 16- ali 17, 5-mm.

PERSPEKTIVA - projekcija tridimenzionalnega prostora in predmetov na dvodimenzionalno površino slike. Projekcija poteka skozi točko snemanja, t. j. skoti optično središče objektiva po zakonitostih linearne središčne perspektive. Njene značilnosti so zmanjševanje upodobitve predmetov z oddaljenostjo in konvergiranje linij v neskončnostno točko na optični osi objektiva. Zaradi zračne perspektive postajajo predmeti z oddaljenostjo vse bolj zamegljeni, zabrisani, kar tudi pomaga graditi vtis prostornosti v sliki.

PERSPEKTIVNA SPAČENOST - nenaraven vtis posnetka, ki nastane zaradi pretiranega poudarjanja. Perspektivno spačenost povzroči močno približevanje objektu s kratkožariščnim objektivom.

PETZVALOV OBJEKTIV - leta 1849 je Josef Petzval izračunal prvi portretni objektiv, ki so ga šele petdeset let pozneje prekašali prvi anastigmati. Petzvalov objektiv je imel svetlobno jakost f:3,5 zaradiozkega uporabnega slikovnega polja pa so ga uporabljali le z daljšimi goriščnicami. Enostavna tridelna oblika za razvoj modernejših objektivov.

PLANOKONVEKSNE IN PLANOKONKAVNE LEČE - leča, ki ima prvo površino ravno, druga površina pa je izbočena (konveksna) ali vbočena (konkavna). Kondenzor v povečevalniku ali v projektorju je ponavadi sestavljen iz dveh, druga proti drugi obrnjenih planokonveksnih leč.

PLASTIFICIRAN PAPIR - RC papir (resistent coat) fotografski pair,ki je dvostransko plastificiran, zato ne vpija tekočine in ga lahko sušimo s toplim zrakom. Posušeni papir ima zrcalni lesk.

PODOSVETLTEV - podosvetljen snemalni material ima premajhno začrnitev, ostane prozoren, nezrisan in premalo kontrasten. Podeksponirane negative lahkopopravimo z ojačevanjem, vendar je pogoj vsaj minimalna izrisanost v prozornih delih.

PODVODNO SNEMANJE - snemanje pod vodo s posebo, vodotesno opremo, z dodatno razsvetljavo ali brez nje. Z globino naglo pada intenziteta svetlobe, spreminja pa se tudi njena spektralna sestava. Pod vodo so predvsem učinkoviti in zanimivi bližnji posnetki proti površini, ki zagotavljajo zadosten kontrast.

POKRAJINA - snemanje pokrajine je vezano na naravno svetlobo in atmosferske razmere. Pri snemanju v barvni tehniki je treba upoštevati velike spremembe v karakterju in barvi svetlobe v teku dneva in ob različnih atmosferskih spremambah. Posebno zahtevno je snemanje proti svetlobi in v slabem vremenu.

POLARIZACIJSKI FILTER - filter ali folija, ki ima lastnost, da polarizira svetlobo. Z obračanjem filtra na objektivu zmanjšujemo prehod polarizirane svetlobe v kamero. Na ta način odstranjujemo pri snemanju nezaželene odseve na steklih, očalih itd.

POLARIZIRANA SVETLOBA - svetlobni žarki nihajo v različnih ravninah; po odboju z nekaterih površin ali po prehodu skozi polarizacijski filter nihajo samo v eni, točno določeni ravnini. Polariziranim svetlobnim žarkom lahko s polarizacijskim filtrom na objektivu delno ali povsem zapremo pot v kamero.

POLNA ODPRTINA OBJEKTIVA - kadar snemamo s povsem odprto zaslonko, izkoristimo največjo svetlobno jakost objektiva. Pri polni odprtini riše objektiv zaradi učinka robnih žarkov nekoliko mehkeje, globinska ostrina pa je majhna. S polno odprtino snemamo, kadar nas na to silijo slabe svetlobne razmere ali pa če želimo upodobiti ostro le del objektiva.

POLOVIČNA LEČA (polleča) - na pol prerezana predleča, ki jo uporabljamo takrat, kadar želimo na istem posnetku upodobiti ostro oddaljene predmete in ekstremni bližnji posnetek.

POLOVIČNI FILTRI (pojemajoči filtri) - filtri, ki so obarvani samo do polovice. Barvni prehod je postopen. S polovičnimi filtri filtriramo samo del posnetka, npr. samo nebo.

POP FILTRI - Močno obarvani filtri, s katerimi dosegamo v barvni tehniki monokromatske ( enobarvne ) efekte. Pri novejših pop filtrih je mogoče spreminjati jakost barve ob sočasnem polarizacijskem delovanjem filtrov.

PORTRET - Posnetek, ki kaže obraz, lahko pa izraža tudi posebna stanja ali karakterne poteze portretiranca.

POSKUSNI TRAK - Košček fotografskega papirja, na katerega z različnimi svetlitvami ali skozi sivi klin ( pri barvnem povečevanju tudi z različnimi filtracijami ) povečamo karakterističen del slike, da bi se na temelju poskusa odločili za najprimernejši čas osvetlitve.

POSREDNA ISKALA - Iskala, pri katerih opazujemo objekt skozi objektiv posredno preko zrcala ali prizmatskega sistema.

POSTAVLJANJE LUČI - Luči postavljamo posamično in postopno, šele na koncu prižgemo vse in popravimo končni učinek. Osnovno vodilo je: naj bo glavna luč na objektu le ena, oz. naj pada iz ene, odrejene in logične smeri.

POVEČAVANJE - ustvarjalno fotografsko del, katerega cilj je maksimalno izkoristiti tehnično, likovno in vsebinsko kakovost footgrafskih posnetkov. Z iskanjem najprimernejšega izreza izločimo iz slike vse, kar ni bistveno za njeno vsebino. Tehnično je povečavanje delo s povečevalnikom in razvijanje slik.

POVEČEVALNIK - vertikalni prostor za povečavanje fotografij iz črno-belih ali barvnih negativov. Sestoji iz izvora svetlobe, kondenzorja, nosilca negativa, objektiva in deske, kamor pložimo masko s fotografskim pairjem. Povečevalnik za delo v barvni tehniki ima med svetilko in negativom še okvir za filtre, s katerimi korigiramo barve. Dražja izvedba je glava za barvno povečavanje z vgrajenimi dikroidnimi filtri.

POVEČEVALNI PAPIR - bromosrebrov fotografski papir za povečavanje je dosti občutlivejši od kopirnega papirja. Med emulzijo in papirno podlago je nanešena baritna plast, ki povdari beline. Povečevalni papir je lahko dvostransko plastificiran, zato ne vpija tekočine in ga lahko sušimo s toplim zrakom. Povečevalni papir izdelujejo v različnih gradacijah in v različnih površinah.

POZITIV - pozitivna slika ima enake tonalne vrednosti ali barve kot posneti objekt. Pozitiv lahko dobimo neposredno s snemanjem na obračalni film ali s kopiranjem iz negativa.

POZITIVNA LEČA - zbiralna leča

PRAKSINOSKOP - optični aparat, ki ga štejemo med predhodnike filmskega projektorja. Izumil ga je Francoz Emile Reynaud, k je z njim v drugi polovici prejšnjega stoletja na javnih prireditvah prikazoval kratke, z roko risane prizore. Praksinoskop je s sistemom ogledal izpopolnjen fenakistoskop.

PREDLEČA (dodatna leča) - dodatna zbiralna leča (ponavadi konkavno-konveksni menisk) na objektivu, ki skrajša goriščnico in omogoči snemanje predmetov iz bližine.

PREDMETNA RAZDALJA - razdalja od predmeta do optičnega središča leče (objektiva).

PREGLEDOVALNIK - naprava za pregledovanje 8 ali 16-mm filma. Pregledovalnik nima pogonskega mehanizma niti zobnika ali sektorja. Film premikamo naprej ali vzvratno z ročicami, kar omogoča ogled vsake sličice in natančno označevanje montažnih rezov.

PREKINJEVALEC - prekinjevalna kopel, ki takoj prekine delovanje razvijalca v fotografski plasti. Prekinjevanje je potrebno, kadar delamo z zelo aktivnimi razvijalnimi substancami, sicer zadostuje prekinjevanje z vodo.

PRELIV - kombinacija istočasne zatemnitve posnetka in odtemnitve novega posnetka. Tehnično napravimo preliv kot zatemnitev, vrnemo film za toliko sličic, kolikor traja zatemnitev in posnamemo novi posnetek z odtemnitvijo. Preliv ima kot filmsko "ločilo" pomen prostorskega ali časovnega premika.

PREOSTRITEV - spreminjanje nastavitvene točke ostrine med snemanjem s filmsko kamero. Preostritev je zlasti učinkovita pri objektivih z dolgo goriščnico.

PREOSVETLITEV - fotografski material, ki je preosvetljen, ima preveliko gostoto začrnitve, kontrast pa se zmanjša.

PRIMARNE BARVE - osnovne barve.

PRIPRAVLJANJE KEMIKALIJ - postopki, s katerimi pripravimo raztopine kemikalij, ki jih rabimo za kemično obdelavo fotografskega tvoriva. Delo obsega tehtanje potrebnih količin kemikalij, njihovo raztapljanje, mešanje in shranjevanje. Kemikalije razstapljamo v mlačni vodi. Steklenice s kemikalijami morajo biti na temnem mestu in vedno polne, sicer se ratzopine hitreje kvarijo.

PRIZMA - prozorno optično telo, ki spremeni smer svetlobnih žarkov. Sprememba smeri je odvisna od snovi, iz katere je prizma (od njenega lomnega količnika) in od valovne dolžine svetlobe. Bela svetloba razkloni prizma v barvni spekter.
- Prizmatski dodatek na objektivu, ki v krogu, paralelno ali kako drugače večkrat ponovi sliko objekta.

PRIZMATSKO ISKALO - sodobne enooke zrcalne fotografske kamere imajo vgrajeno penta prizmo, ki pravilno obrne sliko in omogoča snemanje z očesne višine. Pri nekateruh sodobnih enookih kamerah lahko zamenjamo pentaprizmo s svetlobnim jaškom ali okularjem, kar zelo razširi uporabnost fozografske kamere.
Filmske kamere imajo vgrajeno prizmo, ki usmerja svetlobo v iskalo, pred okencem, včasih pa je vgrajena kar v zoom objektiv.

PRIŽIGALNA ZAKASNITEV - čas, ki poteče med sprožitvijo fotografske kamere in vžigom žarnice v bliskalici. Ta čas je približno 15 milisekund. Pri elektronskih bliskalicah ni prižigalne zakasnitve.

PROJEKTOR - optični aparat z žarnico, ki projicira diapozitiv ali film na projekcijsko platno.

PROSTORNOST V SLIKI - vtis tridimenzionalnosti na dvodimenzionalni ravnini slike, ki jo dosežemo z razdelitvijo svetlobe, senc in barv, s porazdelitvijo ostrine, s povdarjanjem ospredja in s komponiranjem vseh slikovnih elementov tako, da je povdarjena perspektiva v sliki.

PROTOBSTRETNA ZAŠČITA FILMA - da bi v emulziji preprečili razprševanje in odbijanje svetlobe, v tovarnah zaščitijo hrbtno stran filma s plastjo barvila aličrnega kovinskega srebra in tako preprečijo nastajanje obstretov.

PROTIREFLEKSNA ZAŠČITA OPTIKE - proste površine leč v objektivu in optični dodatki so zaščiteni s tenko plastjo, ki jim zmanjša sposobnost reflektiranja svetlobe. Svetloba, ki reflektira med lečami, namreč povzroči na posnetkih proti svetlobi zelo naprijetne, moteče reflekse.

PTIČJA PERSPEKTIVA - kadar snema kamera iz ptičje perspektive, je postavljena visoko, nagnjena pa je navzdol, proti tlom.

PUHAR Janez (1814 - 1864) - izumitelj fotografiranja na stekleno ploščo. Kaplan v raznih krajih na Dolenjskem in na Gorenjskem, zlasti na Bledu in v Cerkljah. Bil je vsestransko izobražen in se je ukvarjal z umetnostjo, fiziko in kemijo. Bistvo njegovega izuma je naslednje: stekleno ploščo je prevlekel s tenko plastjo žvepla in jo nekaj sekund izpostavil jodovim param. Med osvetlitvijo v cameri obscuri so se na osvetljenih mestih vsedale živosrebrne pare iz majhne posode na dnu kamere. Osvetlitev je trajala približno 1 minuto. Pojavila se je slabotna pozitivna slika, ki jo je ojačal z bromovimi parami in ustalil z alkoholom. Celotni postopek je trajal 5 do 8 minut.

PAL - Video format podobno kot NTSC.

Palette - Vsi barvni oddtenki, ki so na razpolago digitalni napravi.

Panorama - Panoramski posnetek oziroma, več sestavljenih posnetkov, ki tvorijo panoramsko sliko.

Parallax - Napaka fotoaparata, ki jo prepoznamo tako, da je posnetek, ki ga vidimo kasneje zamaknjen in ni isti kot tisti, ki smo ga videli skozi iskalo na fotoaparatu.

PC - personal computer, osebni računalnik.

PC Card - Kartična naprava, ki je lahko flash memory card, network card, modem ali celo hard drive.

PCMCIA - Reže, ki jih najdemo na prenosnih računalnikih.

PICT - Grafični zapis podatkov za Macintosh računalnike.

PictBridge - Standard za direktni izris slike preko USB priključka na tiskalniku

PIM - PRINT Image Matching - Epsonov standard za barvno informacijo digitalnih fotoaparatov.

Pin-Cushioning - Geometrična napaka objektiva.

Pixel - Točka, element CCD tipala.

Pixelization - Stopničasti izris slike znan tudi kot" jaggies"

Plug-n-Play - Avtomatska nastavitev za instalacijski proces.

Polarizer - Fotografski filter za odstranjevanje oziroma blaženje refleksov.

PNG - Računalniški zapis podatka podobno kot JPG - Portable Network Graphics.

Point and Shoot - Nameri in slikaj, izraz za enostavne avtomatske kompaktne fotoaparate.

Polarizing Filter - Fotografski filter za odstranjevanje refleksov.

PPI - Pixels Per Inch - Točk na inč.

Pre-Flash - Predosvetlitev, ki pomaga fotoaparatu izostriti in nastaviti pravilne vrednosti osvetlitve, preprečuje tudi efekt rdečih oči.

Programmed AE - Fotoaparat samodejno izbere primerne nastavitve občutljivosti CCDja, in s tem tudi ostale nastavitve.

Progressive Scan - Izraz, ki označuje tipalo, ki zbira podatke in procesira vsako linijo posebej.

Prosumer - Se nanaša na dražje profesionalne fotoaparate, ki stanejo več kot 1000EU.

QuickTime - Applov video standard.

QVGA -Pomeni Quarter-VGA resolucija (320 x 240) video sekvence.

RAMENSKO STOJALO - okvir, naslonjen na ramo in na trebuh, ki nanj pritrdimo filmsko kamero. Ramensko stojalo omogoča snemalcu veliko gibčnost s filmsko kamero, ob tem pa tudi relativno mirne statične posnetke.

RAZDALJNICA - objektivi imajo poleg obroča metraže tudi označeno razdaljnico, ki kaže območje globinske ostrine pri katerikoli nastavitveni točki in uporabljeni zaslonki. Pri snemanju razdaljnica pomaga racionalno uporabiti ostrinsko območje objektiva.

RAZPRŠENA (difuzna, mehka) SVETLOBA - svetloba, ki izhaja iz velikih površin, zato je raznosmerna in ne riše predmetom senc. Najboljši naravni izvor razpršene svetlobe je delno zastrto, oblačno nebo. Umetni izvori difuzne svetlobe so žarometi z veliko, motno srebrno površino, dalje plošče z večjim številom žernic oz. razne mrežice in difuzorji, katere namestimo na žaromete, ki sicer dajejo usmerjeno svetlobo.

RAZPRŠILNA LEČA - vbokla leča, ki usmerjeno svetlobo odklanja od optične osi. Žarišče je samo računsko, v namišljenem podaljšku razklonjenih žarkov. Po obliki so negativne leče lahko bikonkavne, planokonkavne in konveksno-konkavne.

RAZTAPLJANJE KEMIKALIJ - kristalizirane kemikalije raztopimo v mlačni vodi v zaporedju, ki je zapisano v recepturi ali na tovarniških odmerkih. Kemikalijo raztopino šele takrat, ko je predhodna kemikalija že povsem raztopljena.

RAZVIJALEC - kemična kopel, ki reducira osvetljene srebrove halogenide v črno, kovinsko srebro. Razen razvijalne snovi so dodane razvijalce tudi druge kemikalije, ki regulirajo razvijanje in konzervirajo raztopino.

RAZVIJALEC ZA DROBNO ZRNO - razvijalec za črno-bele negative, ki preprečuje zbiranje kristalov srebra v večje skupine, ki povzročajo zrnatost slike. Značilnost drobnozrnatih razvijalcev je počasno in površinsko razvijanje emulzije.

RAZVIJALNA DOZA - posoda za razvijanje filmov s spiralo iz umetne snovi ali iz nerjaveče žice. V univerzalnih dozah lahko razvijamo filme različnih širin (formatov).

RAZVIJALNI STROJ - razvijalni stroji omogočajo izenačene tehnološke pogoje pri razvijanju velikih količin filmskega traku. Na tržišču so danes tudi manjši razvijalni strojčki za razvijanje barvnih fotografij.

RAZVIJANJE - kemični postopki, s katerimi latentno sliko pretvorimo v vidno sliko. Na kakovost razvijanja vpliva zlasti pravilna izbira razvijalca, njegova temperatura in čas razvijanja.

RDEČI FILTER - mačan efektni filter v črno-beli fotografiji, ki zelo poveča kontraste in dramatične učinke oblačnega neba. Filtrski faktor je 3-6.

REAR-PROJEKTOR - projektor, ki ne projicira sliko sliko na platno, ampak na vgrajen zaslon (medlico). Za gledanje ni potrebno zamračiti prostor, izogniti pa se moramo direktni osvetljenosti samega zaslona.

REFLEKSI - svetloba se odbija od svetlih in gladkih površin. V fotografiji se srečujemo z vrsto problemov, ki jih povzroča refleksija svetlobe bodisi na objektih, v optičnih delih kamer, v sami kameri ali v snemalnem materialu. Danes je z uspešno protirefleksno zaščito objektivov inoptičnih dodatkov ter s protiobstretno zaščito snemalnega materiala rešena večina tehničnih problemov nezaželene in nekontrolirane refleksije svetlobe.

REFLEKSIJSKI OBSTRET - svetlobni obrobek ob svetlih konturah, ki nastane zaradi refleksije svetlobe na podlagi, ki nosi emulzijo. Snemalni material je zaščiten proti tem pojavom s protiobstretno zaščito.

REFLEKTOR - žaromet

REGENERACIJA - pri laboratorijski obdelavi velikih količin filmskega materiala nastaja zaradi izrabe razvijalnih in drugih kemikalij problem enotnih in stalnih tehnoloških razmer v razvijalnem procesu. Razvijalne snovi se z redukcijo srebrovih halogenidov najbolj izrabljajo, zato jih v točno odmerjenih količinah stalno dodajajo v razvijalne posode. Enako postopajo tudi z drugimi kemikalijami, ki bi sicer spremenile svoje lastnosti.

REPRODUCIRANJE - presnemavanje različnih slik, dokumentov in drugih ravnih predlog z namenom, da bi dobili kar najbolj točno fotografsko reprodukcijo originala.

REPRODUKTOR - naprava za presnemavanje slik in dokumentov, ki omogoča enakomerno osvetlitev predloge in pravokotno postavitev kamere.

RETUŠIRANJE - postopki na izgotovljenem negativu ali na pozitivni sliki, s katerimi popravljamo tehnične napake ali iz oblikovno-estetskih razlogov zboljšamo posamezne dele slike. Razlikujemo kemično retušo (npr. slabljenje) in retušo z dodajanjem barve (s čopičem, svinčnikom ali s pršenjem).

RIBJE OKO - poseben objektiv ali optični dodatek z vidnim kotom 180° ali več. Posnetki s tako širokim vidnim kotom so perspektivno popačeni, ravne linije so ob robu slike upodobljene okroglo. Globinska ostrina je neomejena in sega od površine prve leče do neskončnosti.

ROČNA SVETILKA - prenosna svetilka z eno ali dvema halogenskima žarnicama po 1000 wattov. Zlasti primerna je za hitro delo in reportažo, vendar jo lahko pritrdite tudi na stojalo.

RUMENI FILTER - najpogosteje uporabljen filter za snemanje zunanjosti na pankromatski material. Uravnava tonalna razmerja med zelenjem in nebom ter poveča izrisanost na snegu. Filtrski faktor rumenice je 1-3.

RAM - Random Access Memory . Običajni tip računalniškega spomina.

Rangefinder - Iskalo v fotoaparatu, ki je ločen od pregledovalne naprave in je odvisen od objektiva.

RAW - RAW računalniški zapis podatka, ki je srov in ni kompresiran. Podatek lahko beremo le z posebnim programom.

Red-Eye - Efekt rdečih oči. Nastane zaradi velikih zenic v temnih prostorih.

Red-Eye Reduction Mode - Poseben program na fotoaparatu ali bliskavici, ki pomaga omiliti ali celo odstraniti efekt rdečih oči.

Render - Končni postopek trasformacije posnetka.

Resize - Izraz uporabimo kadar želimo spremeniti dimenzije posnetka.

Resolution - Kvaliteta izrisa posnetka, bodisi na papir ali ekran.

RF - Range Finder -Tip iskala fotoaparata, ki izkorišča lečo za kadriranje subjekta in drugo lečo za zajem posnetka.

RGB - Pomeni ( Red, Green and Blue ) rdečo, zeleno in modro - osnovne barve s katerimi, če jih mešamo, dobimo druge barvne oddtenke.

RS-232 - Standardni tip serijskega podatka nameščenega na večini računalnikov.

SAMOSPROŽILEC - naprava, ki sproži fotografsko kamero po preteku določenega časa (ponavadi po 10 do 12 sekundah).

SCENARIJ - opis posameznih posnetkov in prizorov, ki s slikovitimi in kratkimi stavki daje osnovo za vizualizacijo in razčlenitev na filmske posnetke in plane.

SCHUFFTANOVO ZRCALO - površinsko posrebreno zrcalo, ki mu oluščimo del površine, da bi z njim kombinirali dva različna objekta (npr. živ posnetek in maketo, del objekta in risbo, dva živa prizora itd.). Prvi ga je za filmske trik posnetke uporabil nemški filmski snemalec Eugen Schufftan v času pred 2. svetovno vojno.

SCHULZE Johann Heinrich (1687-1744) - leta 1727 je odkril svetločutnost srebrovih soli. Na mešanico krede, solitrne kisline in srebra je s šablonami kopiral razne vzorce, vendar jih ni znal napraviti obstojne.

SEKTOR (sektorski zaklop) - rotirajoča okrogla ploščica z izrezanim svetlim kotom. V filmski kameri osvetljuje filmske sličice, v fazi pomikanja filma pa preprečuje pot svetlobi do filma.

SELENSKA FOTOELEKTRIČNA CELICA - fotoelektrični element, ki na svetlobi inducira šibek električni tok, proporcionalen s količino vpadne svetlobe. Celice s selenom sčasoma oslabijo, zato je njihova uporabnost omejena na prb. 10 let.

SENČILO (čelni zaslon) - dodatek na objektivu, s katerim preprečimo stranski svetlobni vstop v objektiv in njeno refleksijo med lečami. Senčila uporabljamo tudi na žarometih in ročnih svetilkah za uravnavanje svetlobnega snopa.

SENZIBILIZACIJA - širjenje barvne občutljivosti fotografskega materialana področje rumenozelenega in rdečega dela spektra z dodajanjem optičnih senzibilizatorjev v emulzijo.

SENZIBILIZATORJI - analinske barve (zlasti iz skupine ftaleinov in cianinov), ki se vežejo s srebrovimi halogenidi in povečujejo njihovo absorbcijsko sposobnost za svetlobo toplega dela spektra. Optične senzibilizatorje je leta 1873 odkril Hermann Vogel (1834-1894).

SENZITOMETER - naprava za merjenje splošne občutljivosti fotografskega materiala. Splošni princip merjenja občutljivosti je: material osvetlimo s standardiziranim izvorom svetlobe skozi stopnjevan sivi klin. Občutljivost ponavadi odredi tista stopnja sivega klina, ki na materialu pusti še opazno začrnitev.

SENZITOMETRIJA - veda o merjenju občutljivosti fotografskega materiala. Proučuje lastnosti emulzije glede na osvetlitev in razvijanje.

SFERIČNA ABERACIJA (krogelni odklon) - ena izmed poglavitnih optičnih napak zbiralne leče. Kaže se v tem, da imajo robni žarki svoje gorišče bliže kot žarki, ki vpadajo v lečo bliže optični osi. Končni izid je ob robovih neostra slika.

SIMETRIJA - v kompoziciji: preslikavanje slikovnih elementov čez semitralo ali točko simetričnosti (osna simetrija, centralna simetrija) tako, da prihaja do nihovega zrcaljenja. Simetričnost vnaša v sliko vtis mirovanja, vendar je marsikdaj zanimiva in pritegne pozornost.

SINHRONIZACIJA (naknadno ozvočenje filma) - postopek za naknadno zvočno opremo filma in dodajanje manjkajočih zvočnih elementov: govora, glasbe ali šumov.

SINHRONOST - sočasnost dveh ali več funkcij (npr. sinhronost bliskalice in zaklopa, sinhronost v delovanju zobnika in sektorja itd.).

SINOPSIS - kratek opis vsebine filma.

SIVI FILTER - filter, s katerim pri snemanju zmanjšamo intenziteto svetlobe. Za snemanje v barvah morajo biti sivi filtri navtralni, tj. enako prepustni za vse barve. Filtrski faktorji sivih filtrov so ponavadi 2, 4 in 8 (eno, dve ali tri zaslonske vrednosti.

SIVI KLIN - skala s stopnjevano začrnjenimi polji od povsem prozornega do povsem začrnjenega. Uporabljajo ga v senzitometriji, pri povečevanju za izdelovanje poskusnih trakov.

SKADENCA (zapadlost materiala) - fotografski material ni trajen; tudi pri dobrih razmerah skladiščenja zdrži le kaki dve leti. Zapadlost ali skadenca materiala je označena na škatlicah s filmom. Po zapadlosti filma tovarne ne jamčijo za kakovost posnetkov. Fotografski papir se stara počasneje kot snemalni materiali, črno-beli materiali počasneje kot barvni.

SKYLIGHT FILTER - nebesni filter

SLIKOVNA RAVNINA - ravnina, pravokotna na optično os objektiva, v kateri se riše slika predmeta. Kadar izostrimo objektiv na predmet, leži film natanko v slikovni ravnini.

SLIKOVNA RAZDALJA - razdalja med optičnim središčem leče (objektiva) in slikovno ravnino.

SLIKOVNO POLJE - področje na slikovni ravnini, ki ga objektiv izriše ostro in ki je omejeno s stranicami uporabljenega formata filma.

SMER SNEMANJA - smer snemanja je odrejena s smerjo optične osi objektiva. Pri spremembah položaja filmske kamere v prostoru je ta smer pomembna zaradi poznejše montaže filmskih posnetkov in orientacije v prostoru.

SNEMALNA KNJIGA - natančen opis vseh posnetkov v montažnem zaporedju s plani, s skicami posnetkov, z dialogi in opombami za glasbo.

SNEMANJE IZ BLIŽINE - posebno področje snemanja, ki se začenja tam, kjer se z normalno optiko ne moremo bolj približati. pri snemanju majhnih objektov in detajlov si pomagamo s predlečo, z vmesnimi obroči ali s posebnim dodatkom (mehom), na katerem lahko obrnemo objektiv. Za snemanje iz bližine so konstruirali tudi posebne makro objektive. Problem snemanja iz bližine je zlasti ostrina in globinska ostrina, ko vedno bolj oddaljujemo objektiv od slikovne ravnine pa se zaradi upadanja jakosti svetlobe podaljša tudi čas osvetlitve.

SOLARIZACIJA - lastnost fotografskega materiala, da zaredi ekstremne preosvetlitve izgublja občutljivost na svetlobo, kar je osnova za delno obralne poistopke z močno preosvetlitvijo. Podobne efekte dosežemo tudi s psevosolarizacijo, ki daje slike delno pozitivnega in delno negativnega značaja. Ta efekt dosežemo, če med razvijanjem material delno osvetlimo, potem pa razvijamo do konca.

SPEKTER - elektromagnetna valovanje, urejena po valovni dolžini ali frekvenci. V ožjem pomenu označujemo s to besedo spekter vidne svetlobe, ki ga dobimo z barvnim razklonom v prizmi.

SPLOŠNA OBČUTLJIVOST - reagiranje fotografske plasti na delovanje svetlobe na količino svetlobne energije, ki je potrebna za ustvarjanje latentne slike. Danes merimo splošno občutljivost v stopinjah DIN, ASA in GOST, v preteklosti pa so bili veljavni drugi senzitometrijski sistemi za ugotavljanje splošne občutljivosti (npr. Eder-Hecht, Hunter-Driffield, Scheiner, Weston itd.).

SREBROVI HALOGENIDI - spojine srebra s halogenimi elementi: srbrov bromid (AgBr), srebrov klorid (AgCl) in srebrov jodid (AgJ). Zaradi velike občutljivosti na svetlobo je najpomembnejši srebrov bromid, ki je glavna sestavina vse visoko občutljivih fotografskih plasti. Srebrov klorid uporabljajo predvsem kot dodatek k drugim emulzijam. Srebrov jodid je nizko občutljiv na svetlobo. Z njim regulirajo gradacijo, zato je v majhnih količinah primešan vsaki emulziji.

SREDIŠČNA (CENTRALNA) PERSPEKTIVA - zakonitost upodabljanja predmetov, ki so različno oddaljeni od kamere tako, da so vse linije, ki so vzporedne z optično osjo, stekajo z njo v neskončnost.

SREDIŠČNI (CENTRALNI) ZAKLOP - mehanizem z večjim številom tenkih lamel, ki se za kratek čas sosredno odpro, da bi svetloba osvetlila fotografsko plast. Centralni zaklop se ponavadi nahaja v samem objektivu zraven zaslonke.

SREDNJE OBČUTLJIVI FILMI - snemalni materiali, katerih spošna občutljivost je v razponu med15 DIN in 21 DIN.

STABILIZACIJSKI ZOBNIK - posebna izvedba dodatnega zobnika, ki pridrži filmsko sličico v času osvetlitve, jo stabilizira in s tem poveča optično kakovost filmske slike.

STEREOSKOPSKA FOTOGRAFIJA - ustvarjanje prostorskega vtisa s fotografskimi sredstvi. Osnova tridemenzionalne fotografije sta dve sliki, posneti z nekoliko razmaknjenih točk snemanja. Sterteoskopske fotografije opazujemo skoti stereoskop.

STOJALO (stativ) - trinožno, enonožno in ramensko stojalo so pripomočki, ki omogočajo mirno snemanje s filmsko kamero in daljše osvetlitvene čase s fotografskim aparatom. Najbolj razširjeno je trinožno stojalo s panoramsko glavo, ki povečuje gibljivost kamere.

STRANSKA SVETLOBA - to je svetloba, ki pada na objekt s strani (najbolje pod kotom 30° do 45° glede na optično os objektva), modelira predmet in poudari njegovo plastičnost. Stranska svetloba je primerna kot glavna luč. Ker izriše predmetom sence, je pogosto potrebna dodatna luč, ki oblaži sence in regulira kontrastno razmerje v sliki.

STUDIO - prostor za snemanje filmov ali televizijskih oddaj. Opremljen je z vso potrebno svetlobno in drugo tehniko za zvočno snemanje. Ob studiju so številni tehnični prostori z napravami za snemanje in mešanje zvoka, z krmiljenjem svetlobnih teles, režija in pomožni prostori za shranjevanje scenskih elementov, kulis in rekvizitov.

SUBMINIATURNE KAMERE - fotografske kamere na filmski trak, ki je ožji od 16-mm.

SUBTRAKTIVNO MEŠANJE BARV - če belo svetlobo prepustimo skozi škrlatni, rumeni in modro-zeleni filter, ki se delno prekrivajo, dobimo s prekrivanjem dveh filtrov tri primarne barve (modro, zeleno in rdečo), vsi trije filtri pa zapro pot svetlobi, zato je izid črn. Na principu subtraktivnega mešanja barv so narejene barvne emulzije.

SUPER-8 POKLICNA KINEMATOGRAFIJA - do leta 1972 so izdelali za super-8 format filma vse poklicne aparature za zvočno snemanje in presnemavanje na video kasete, kar naj bi omogočilo prodor S-8 tehnologije na poklicna področja dela (televizija, industrija, znanost, šolstvo itd.). Prodor je delno uspel zaradi razvoja lahkih in prenosnih televizijskih kamer s snemalniki pa tudi zaradi nekaterih omejitev super-8 traku.

SUŠENJE - pri kemični obdelavi emulzije in papirna podlaga fotografskih papirje vpije tekočino. Zato filme in fotografske papirje po izpiranju sušimo na zraku, ki ne sme vsebovati prašnih delcev. Gladke fotografske papirje lahko leščimo, plastificirane fotografske papirje pa sušimo s toplim zrakom.

SVETLOBNA JAKOST OBJEKTIVA - odvisna je od učinkovite odprtine objektiva (d) in od njegove goriščnice (f). Merilo za svetlobno jakost optične slike je relativna odprtina objektiva, ki jo dobimo tako, da učinkovito odprtino delimo z goriščnico. Število s je število svetlobne jakost, ki je vedno pozitivno število. Čim manjše je število s, toliko večja je relativna odprtina oz. svetlobna jakost objektiva.

SVETLOBNI RAZKLON (DIFRAKCIJA) - kadar prehajajo svetlobni žarki skozi majhno odprtino, se lomijo in razpršijo. Zato objektive normalno ni mogoče zasloniti manj kot f : 22. Iz istega razloga objektivi rišejo najbolje pri srednjih odprtinah zaslonke (med 5,6 in 11). V tem področju so aberacije najmanjše, svetlobni razklon pa se še ni pojavil.

SVETLOČUTNE SNOVI - snovi, ki so občutljive na svetlobo in na njej spremene svoje lastnosti.

SVETLOMER - instrument s fotoelektrično celico, s katerim izmerimo količino svetlobe, ki pada na objekt ali se od njega odbije. Na temelju občutljivosti filma in meritve določimo na skali svetlomera čas osvetlitve in zaslonko.

Saturation - Saturacija nam pove koliko barve posnetek vsebuje. Če je barva 100 procentno saturirana pomeni da je v črnobeli tehniki.

Scanner - Optični čitalec, ki pretvori sliko v računalniške podatke, tako, da jih lahko berejo in z njimi manipulirajo računalniki.

Scene Modes - Večina fotoaparatov uporabniku ponuja možnost izbiranja scenskih avtomatskih programov, ki izbirajo pravilne ekspozicijske vrednosti glede na svetlobne pogoje.

SCSI - Visokohitrostni vhod/izhod na računalnikih - Small Computer Systems Interface.

SD - Secure Digital card, tip spominske kartice, ki omogoča zaščito avtorskih pravic.

Secure Digital - Secure Digital. glej "SD" zgoraj.

Self Timer - Samosprožilec, omogoča zakasnitev ekspozicije, lahko izbiramo različne časovne zakasnitve. Opcijo izberemo takrat kadar se želimo fotografirati sami ali pa takrat, ko želimo preprečiti trsenje fotoaparata pri pritisku na sprožilec.

Sepia - Rjavi ten fotografije - fotografija izgleda tako kot bi bila zelo stara.

Serial Port -Podobno kot "RS-232" zgoraj.

Shutter - Naprava ki omogoči dostop svetlobe do filma ali CCDja.

Shutter Lag - Čas med pritiskom na sprožilec in dejanskim zajemom posnetka.

Shutter Priority AE - Uporabnik lahko izbere čas ekspozicij, primerno zaslonko pa določi fotoaparat glede na svetlobne pogoje.

Skylight Filter - Fotografski filter, ki absorbira UV žarke, ki povzročajo modri oddtenek na fotografiji, preprečuje tudi leče pred mehanskimi poškodbami in atmosferskimi vplivi.

Slow Sync - Program bliskavice, pri katerem bo blisk " pri daljši ekspoziciji " sprožen tik preden se osvetljevanje konča.

SLR - Single Lens Reflex - Pomeni da ima fotoaparat iskalo, ki proecira sliko skozi objektiv. Slika je proecirana skozi objektiv na ogledalo ki je locirano pred filmom ali CCD tipalom, leži pod kotom 45°, preko katerega slika potuje v pentaprizmo na fotoaparatu in nato do okularja v katerem vidimo sliko.

SmartMedia - ( SSFDC ), tip spominske kartice.

Smoothing - Posploševanje točk z njihovimi sosednjimi točkami.

Spot Metering - Merjenje svetlobe v eni sami točki.

SRF - Sonyjev raw zapis podatka. i.e. DSC00101.SRF

SSFDC - Solid State Floppy Disc Card - glej "SmartMedia" zgoraj

Stitching - Sestavljanje serije posnetkov v eno samo sliko.

Subtractive Color - Fotografije in naravni objekti sevajo svetlobo z določeno valovno dolžino barve, med tem ko proecira drugo valovno dolžino nazaj na okular in temu rečemo subtraktivna barva. Naprimer jabolko je rdeče barve, tako ga vidi fotoaparat in naše oko, dejansko pa jabolko nima barve, le izražena barva je odsev njegove energije, ki je pretvorjena v določeno valovno dolžino bele svetlobe, ki jo zazna naše oko kot rdečo barvo.

SuperCCD - Fujifilmov tip CCD tipala.

SVCD - "Super Video Compact Disc"CD, ki vsebuje visokokvalitetne video in audio podatke.

SVGA - SuperVGA resolucija posnetka 800 x 600 točk.

ŠIROKOKOTNI OBJEKTIV (širokokotnik) - objektiv, ki ima krajšo goriščnico od normalnega objektiva in širši vidni kot. Širokokotniki imajo zaradi kratke goriščnice veliko globinsko ostrino.

ŠIROKO PLATNO - s sistemom širokega platna so eksperimentirali v kinematografiji že v času po 1. svetovni vojni, vendar je množično prodrlo po letu 1950.
Sistemi so različni in uporabljajo 35-mm ali 70-mm trak s prostorskim zvokom. Večina sistemiv uporablja anamorfične optike, ki komprimirajo sliko, da bi v kameri, kljub širokim platnom, ohranili že ustaljene formate filmske sličice. Zaradi neobičajnega razmerja stranic so sistemi širokega platna ugodni za panoramske posnetke in množične scene, manj pa za bližnje plane igralcev.

ŠTAFAŽA - liki ljudi in živali, ki poživljajo pokrajino ali panoramo, vendar imajo ob glavnem motivu podrejen pomen. Štafaža je bila zlasti pomembna v baročnem slikarstvu, ko so se v večjih slikarskih delavnicah posamezni umetniki ukvarjali izključno z doslikavanjem štafaže. V fotografiji obravnavamo štafažo nekoliko širše in je ne omejujemo zgolj na žive objekte, ampak prevzemajo vlogo štafaže lahko tudi poudarjeni objekti ali celo igra svetlobe in sence.

T - označba na zaklopih za dolge časovne osvetlitve. Zaklop se odpre na prvi pritisk sprožilca, zapre pa se šele, ko pritisk ponovimo. Novejše kamere imajo pretežno le označbo B, pri dolgih časovnih osvetlitvah pa privijemo aretacijski vijak na žičnem sprožilcu.

TEK KAMERE - s tekom filmske kamere je odrejeno število sličic, ki jih osvetli kamera v eni sekundi. Pri snemanju animacij in drugih trikov, pri katerih osvetljujemo posamezne sličice, vključimo enohodni tek.

TELEKINO - filmski projektor, namenjen za televizijsko emitiranje. V osnovnih delih se ta projektor ne razlikuje od običajnih filmskih projektorjev, le da projicira sliko namesto na platno na elektronsko snemalno cev. Sistem zvočne reprodukcije je prilagojen poklicnim sistemom s perfotrakom.

TELEOBJEKTIVI - so vsi objektivi, ki imajo goriščno razdaljo daljšo od normalnega objektiva in zato ožji vidni kot. Teoretično je razlika med dolgožariščnimi objektivi in teleobjektivi ta, da so teleobjektivi zaradi svoje optične kontrukcije krajši in bliže slikovni ravnini kot dolgožariščni objektivi.

TELEVIZIJA - je sredstvo za komuniciranje, ki s pomočjo mreže oddajnikov, v najnovejšem času pa tudi preko satelitov, posreduje slikovna in zvočna sporočila. Optična slika se v kameri pretvori v veliko število linij in točk, ki jih snemalna cev TV kamere spremeni v ustrezno modulirane električne signale. Ti signali brezžično ali po posebnih kablih (kabelska televizija) potujejo do sprejemnika, kjer se v slikovni cevi spremeni v identično sestavljeno svetlobno sliko.

TELEVIZIJSKA KAMERA - kamera, ki s pomočjo slikovne snemalne cevi pretvarja svetlobno sliko v električne signale.

TEMNICA - zatemnjen prostor, v katerem opravljamo povečevanje, razvijanje in druge fotografske postopke, pri katerih je potrebna tema. Temnico razsvetljuje temnična svetilka.

TEMNIČNA SVETILKA - svetilka z izmenljivimi barvnimi filtri ali obarvan steklen zvonec, ki pokriva žarnico. Za delo s fotografskim papirjem je potrben olivno obarvan filter. Rdeči filter, primeren za delo z ortokromatskim materialom, je prišel precej iz rabe, kar pri povečevanju ne omogoča zanesljive kontrole tonalne vrdnosti slike, razen tega pa utruja vid.

TERMIČNA VREČA - dvojna vreča z zadrgo in stisnjenimi rokavi, skozi katere lahko sežemo vanjo in vložimo ali previjemo film oz. opravimo intrvencijo v kameri.

TEMPERATURA KEMIKALIJ - nekateri fotografski kemični postopki morajo potekati pri točno določeni temperaturi. To še zlasti velja za razvijanje črno-belega in še bolj barvnega filma, kajti temperatura močno vpliva na čas in intenzivnost razvijanja ter na optično kakovost barv in tonalnih odnosov. Na receptih za razvijanje so podane točne temperature posameznih kopeli in ustrezen čas razvijanja, kar je treba pri delu dosledno upoštevati.

TEŽIŠČE - kompozicijsko posebno povdarjen del slike, kjer se ponavadi nahaja tudi osrednji motiv.

TIHOŽITJE IN MRTVA NARAVA - snemanje klasičnih tihožitij s sadjem, cvetjem, keramiko in steklenino in najrazličnejših uporabnih predmetov je thnično povezano s snemanjem iz bližine in z vsemi problemi, ki nastajajo zaradi majhnega območja ostrine in določanja pravilne osvetlitve.

TOČKA SNEMANJA - glede na motiv in smer svetlobe prevdarno izbrano mesto, od koder snemamo objekt. Natančneje bi točko snemanja lahko opredelili z optičnim središčem objektiva.

TOGI FILM (plan film) - film v kosih večjega formata, ki je zamenjal starejše steklene plošče. Izelujejo ga z snemanjem v črno-beli in zlasti v barvni tehniki kot negativni in diapozitivni (obračalni) material večjega formata (od 6,5 x 9 cm do 50 x 60 cm in v zvitkih).

TOPLE BARVE - barve rdečega dela spektra vidne svetlobe.

TOTAL - obči plan

TRANSPORTNI MEHANIZEM - mehanizem, ki v fotografski in filmski kameri po vsakem posnetku pomakne film za sličico naprej. Najpomembnejši del transportnega mehanizma v filmski kameri je zobnik.

TRDA GRADACIJA - lastnost emulzije, da poveča tonalne kontraste. Kontrasten ali trd material povdari črnine ali beline na račun sivih odtenkov.

TRDA SVETLOBA - (kontrastna) je močna, usmerjena svetloba, ki riše ostre in globoke sence. Trda je sončna svetloba ob vedrem nebu, dajo pa jo tudi žarometi z optičnim sistemom za zbiranje in usmerjanje svetlobe.

TRIK MIZA - priprava za snemanje najrazličnejših animacij in kombinacij risanih ali posnetih predlog z drugimi filmskimi posnetki.

TRINOŽNO STOJALO (trinožec) - najbolj pogosta oblika stojala za fotografsko in filmsko kamero. Trinožno stojalo omogoča nastavitev najprimernejše višine kamere, panoramska glava pa zagotavlja gibljivost kamere v vseh smereh.

TTL (Through the lens = skozi objektiv) - kratica za notranje merjenje svetlobe. Merilni instrument se nahaja v sami kameri in meri količino svetlobe, ki jo prepusti objektiv.

Telephoto -Označuje teleobjektiv, ki približa fotografirani objekt.

TFT - Visokoresolucijski LCD ekran.

Thermal Dye Sublimation - glej DYE SUB.

Thumbnail - Majhna nizkoresolucijska slika.

TIFF - Tagged Image File Format - Nekompresiran zapis podatka.

Time-Lapse - Zajem serije posnetkov v določenem zaporednem časovnem intervalu.

Transreflective - Tip LCD zaslona.

True Color - Realna barva posnetka.

TTL - Through the Lens, Merjenje svetlobe skozi objektiv.

Type I, II, III - Označuje različne tipe spominskih nosilcev.

TWAIN - Protokol za izmenjavo informacije med računalniškimi aplikacijami in digitalnimi napravami.

UČINKOVITA ODPRTINA OBJEKTIVA - odprtina objektiva, s katero računamo svetlobno jakost objektiva, ni enaka niti premeru prve leče niti premeru zaslonske odprtine, kajti svetlobni žarki se v lečah lomijo. Optični račun je točen le, če upoštevamo učinkovito odprtino, ki leži nekje med tema vrednostima - kje, je odvisno od konstrukcije objektiva.

UNIVERZALNI RAZVIJALEC - razvijalec, s katerim lahko razvijamo filme ali fotografski papir. Najbolj znan univerzalni razvijalec je metol-hidrokinon, ki mu s spreminjanjem razmerja posameznih sestavin in z različno razredčenostjo znatno menjamo lastnosti.

UPORABA ŠIROKOKOTNIKA - zaradi širokega vidnega kota in velike globinske ostrine je širokokotnik zlasti uporaben za snemanje v notranjostih. S širokokotnim objektivom močno povdarimo osebe ali predmete v ospredju, ob tem pa zaradi širokega vidnega kota ne izgubljamo širšega prostora, v katerem se nahajajo. S širokokotnikom torej lahko na zanimiv način združujemo bližnji plan subjekta z občim planom njegovega okolja. Za širokokotnike je značilno pretirano podajanje perspektive.

UPORABA TELEOBJEKTIVA - teleobjektiv optično približa predmete. Primeren je zlasti za portretiranje, za snemanje bližnjih posnetkov (detajlov) in za snemanje motivov, ki se jim ne moremo približati. Zaradi ozkega vidnega kota in manjše ostrine v globino, s teleobjektivom lahko izločimo ozadje.

UPORABA ZOOM OBJEKTIVA - zoom objektiv je uporaben zlasti pri hitrem (reporterskem) delu, ko ni časa za menjavo objektivov. V kinematografiji je postal cenjen nadomestek za vožnje s kamero. Zoomi na fotografskih kamerah niso zelo zmogljivi in združujejo področje od zmernega širokokotnika do zmernega teleobjektiva. Močno so se zoom ogjektivi pojavili na filmskih in televizijskih kamerah. Zlasti slednje so nadoknadile svojo večjo statičnost z izredno močnimi zoomi, s katerimi obvladajo prostor okoli sebe.

USTALJEVALEC (FIKSIR) - neustavljen negativ ali fotografija na svetlobi nista obstojna, ker bi nerazviti srebrovi halogenidi na svetlobi kasneje potemnili. Ustaljevalec spremeni nerazvite srebrove halogenide v soli, ki se topijo v vodi. Glavna sestavina fiksirne kopeli je natrijev tiosulfat ali amonijev tiosulfat.

UV FILTER - filter, ki zapira pot ultravijoličnim žarkom. Pri snemanju z UV filtrom ni treba podaljšati čas osvetlitve.

UV SVETLOBA - svetlobno valovanje, krajše kot 400 nm, v področju ultravijolične svetlobe človeško oko ne zaznava, fotografska emulzija pa je zanj občutljiva.
Dosti UV žarkov je na planinah, na snegu in ob morju. Ker ultravijolični žarki povzročajo sivino na posnetkih in povečujejo zračno perspektivo, jih zadržujemo z UV filtrom ali s polarizacijskim filtrom. Če želimo snemati z UV svetlobo, krajšo od 350 nm, moramo uporabiti posebno optiko iz kremenčevega stekla, kajti optična stekla teh UV žarkov ne prepuščajo.

Underexposure -Podosvetljen posnetek.

Unsharp Masking - Proces pri katerem ostrimo posnetek v računalniku.

USB - Universal Serial Bus - Vhod/izhod na računalniku.

UV Filter - Fotografski filter, ki ga navijemo na objektiv.

UXGA -Resolucija posnetka 1600 x 1200 ptočk.

V - označba na nekaterih zaklopih fotografskih kamer, ki pomeni vključitev samosprožilcev.

VALOVNA DOLŽINA SVETLOBE - dolžina med dvema valovoma svetlobnega žarka, ki jo merimo v nanometrih. Valovna dolžina vidne svetlobe sega od 400 do 700 milijonink milimetra.

VEČBARVNI FILTER - filter, ki je po segmentih razdeljen na več barvnih polj. Večbarvni filter je uporaben zlasti v kombinaciji s prizmami in drugimi optičnimi dodatki.

VEČPLASTNI BARVNI FILM - filmski trak s tremi, za posamezne barve občutljivimi plastmi, ki daje barvno podobo predmeta na osnovi subtraktivnega mešanja barv. Zato imenujemo takšen film tudi triplastni, čeprav je skupno število plasti dosti večje.

VELIKOST UPODOBITVE - velikost, v kateri se upodobi predmet na filmu, je odvisna od oddaljenost predmeta (predmetna razdalja), od njegove stvarne velikosti in od goriščnice objektiva (slikovne razdalje). Velikost upodobitve in goriščnica sta proporcionalna: dvakrat daljša goriščnica daje ob nespremenjenih ostalih pogojih dvakrat večjo upodobitev.

VIDEOKASETA (slikovna kaseta) - kaseta z magnetnim trakom, namenjena registriranju in reprodukciji magnetnega slikovno-zvočnega zapisa. Videokasete imajo široko uporabnost od poklicnih sistemov v dnevno-informativnih tv programih, izobraževalne in šolske televizije do uporabe v družinskih prenosnih magnetoskopih, povezanih s televizijo. Novost na tem področju so tudi slikovne plošče z laserskim odčitavanjem zapisa.

VIDNI KOT - vidni kot objektiva je odrejen z uporabljenim z uporabljenim slikovnim poljem (formatom posnetka) in goriščnico. Ker sta pri pravokotnih formatih vertikali in horizontali vidni kot različni, izražamo vidni kot ponavadi glede na diagonalo formata, ki ga izriše objektiv. Po velikosti vidnega kota delimo objektive na normalne (vidni kot približno 50°), širokokotne (vidni kot več kot 60°) in teleobjektive (vidni kot manjši od 40°).

VINJETIRANJE - postopno izginjanje, bledenje ali potemnitev slike proti robu. Vinjetiranje je lahko namerno (z optičnimi dodatki, pri povečevanju), ali pa nastane pri snemanju zaradi neprimernih okovov filtrov in drugih razlogov.

VISOKO OBČUTLJIVI FILMI - značilnost teh filmov je bogastvo risbe v srednjih tonih, nekoliko debelejše zrno in visoka splošna občutljivost med 21 DIN in 27 DIN.

VLOŽEK - vložke s filmom za fotografski aparat in filmsko kamero formata super-8 napolnijo s trakom v tovarni. Vložek varuje film med transportom v trgovino in v razvijanje. Ko porabimo film v vložku, ga ni treba previti nazaj kot v kaseti 135. Vložka ne moremo napolniti s trakom sami.

VMESNI OBROČI - vmesni obroči odmaknejo od filma (podaljšajo slikovno razdaljo), zato se z njimi lahko bolj približamo predmetu in ga upodobimo večjega. Z dodajanjem vmesnih obročov postaja slika predmeta temnejša, zato je treba podaljšati osvetlitev.

VODILNO ŠTEVILO - vsaka žarnica za bliskalico ali elektronska bliskalica ima odrejeno vodilno število, ki je odvisno od jakosti bliskalice in od splošne občutljivosti filma. Vodilno število je zmnožek oddaljenosti v metrih in zaslonskega števila. Če torej vodilno število delimo z oddaljenostjo predmeta, dobimo zaslonsko število, ki ga moramo zastaviti na objektivu. Če vodilno število delimo z uporabljeno zaslonko, dobimo oddaljenost, s katere moremo posneti objekt z bliskalico.

VOGEL Hermann (1834-1894) - ukvarjal se je z vprašanji barvne občutlivosti fotografske plasti in odkril optične senzibilizatorje.

VRATCA - ploščica, ki elastično vpeta rahlo pritiska film ob sanke in okence filmske kamere. Pri nekaterih kamerah vratca v času osvetlitve pritisnejo film ob sanke in ga stabilizirajo, kar poveča ostrino sličice.

VRŠNA LUČ (konturna luč) - efektna luč, ki ima nalogo s svetlim obrisom "odlepiti" objekt od ozadja. Vršna luč pogosto uporabljamo pri snemanju portretov kot efektno luč, ki osvetli lase.

VCD - "Video Compact Disc" CD, ki vsebuje avdio in video podatke.

VGA - Resolucija posnetka 640 x 480 točk.

Video Out - Izhod za video podatke.

Viewfinder -Iskalo ( okular ) na fotoaparatu.

Vignetting - Temnenje slike na robovih posnetka z posebnim filtrom ali predlečami.

WEDGWOOD Thomas (1771-1803) - Angleški kemik, ki je prvi poskušal iskoristiti svetločutnost srebrovih soli za fotografiranje. Kopiral je šablone na papirju, prepojenem s srebrovim nitratom, vendar dobljenih silhuet ni znal fiksirati. Njegovi poskusi z osvetlitvijo v cameri obscuri niso uspeli zaradi prenizke občutljivosti srebrovega nitrata. Wedgwoodove poskuse je opisal in objavil njegov prijatelj Humphry Davy.

X - nastavitev na zaklopih fotografske kamere ali označba za priključek elektronske bliskalice. X kontakt ni primeren za priključitev bliskalice z žarnicami, ker ne upošteva prižigalne zakasnitve.

ZADRŽEVANJE - postopek pri povečevanju, s katerim skrajšamo čas osvetlitve na nekaterih delih slike in jo tonalno izenačimo.

ZAKOP NA RAZPOREK - mehanizem s platnenim trakom ali s kovinskim zastorom, ki v fotografski kameri osvetli film. V trenutku osvetlitve steče pred filmom ožji ali širši razporek, ki po delih osvetli površino slike.

ZASIČENE BARVE - čiste spektralne barve.

ZASKOČNA ZASLONKA (skočna zaslonka) - zaslonka, ki se zapre na v naprej določeno (ali avtomatsko izmerjeno) vrednost samo v trenutku osvetlitve posnetka, sicer pa je odprta. V zrcalnem iskalu fotografske kamere s skočno zaslonko je slika vedno svetla.

ZASLONKA - naprava na objektivu, ki omogoča odpiranje in zapiranje zaslonske odprtine. Zaslonka je lahko preprosta luknjica v pločevini, ponavadi pa je izvedena v obliki irisa. Zaslonka uravnava količino svetlobe, ki jo prepusti objektiv, povečuje in zmanjšuje globinsko ostrino ter vpliva na karakter risbe objektiva.

ZASLONSKA ODPRITNA - odprtina zaslonke je izražena z zaslonskimi števili kot odnos med goriščnico objektiva in učinkovito odprtino objektiva.

ZASLONSKA VRSTA - zaporedje zaslonskih števil, ki je urejeno tako, da je vsako drugo zaslonsko število dvakrat manjše, površina zaslonske odprtine pa je po površini štirikrat manjša. Danes je pretežno v rabi "mednarodna vrsta", na starejših optikah pa je bila izpisana t.i. "namška vrsta".

ZASLONSKO ŠTEVILO - število, ki pove, kolikokrat gre premer uporabe odprtine ogjektiva v njegovi goriščnici. Objektivi z enakim zaslonskim številom prepuščajo enako količino svetlobe. Zaslonska števila potekajo v zaporedju, ki je mednarodno dogovorjeno (zaslonska vrsta).

ZATEMNITEV - nasprotna filmska interpunkcija od odtemnitve: zatemnitev pomeni konec misli, piko v stavku. Tehnično napravimo zatemnitev z istimi sredstvi kot odtemnitev.

ZBIRALNA LEČA - izbokla leča, ki ima lastnost, da zbira žarke v gorišču. po obliki so zbiralne leče lahko bikonveksne, planokonveksne in konkavno-konveksne.

ZBRIS - nagel zasuk s filmsko kamero na nov objekt snemanja. Zbris (ali tudi naglo približevanje z zoomom) deluje kot dramatični poudarek, kot filmski akcent, ki bi ga lahko vzporedili s klicajem.

ZELENI FILTER - filter, ki v črno-beli tehniki podaja zelenje in nebo svetleje, zato ga uporabljamo zlasti za snemanje zunanjosti, kjer močno prevladuje zelenje. Filtrski faktor: 2-5.

ZLATI REZ - kadar daljico razdelimo na dva neenaka dela tako, da sta manjši in večji odsek med seboj v enakem razmerju kot večji odsek od celote, nastane razmerje zlatega reza (prb. 1 : 1,6). Proporce zlatega reza so dosledno uveljavljali v antični umetnosti, zlasti v kiparstvu in stavbarstvu. Umetniška dela, ki so v razmerju, v delitvi površine ali v razmerju površin grajena v odnosu zlatega reza, veljajo za harmonična in dovršeno skladna.

ZLEPKA - mesto, kjer sta zlepljena dva filmska posnetka. Zlepka mora biti tanka, da je ne vidimo na projekciji, prožna in zadosti močna, da se v projektorju na pretrga.

ZOBNIK - mehanizem, ki v filmski kameri sunkovito pomika film. Najbolj znan in v amaterskih kamerah najbolj pogosto uporabljen je Newmanov zobnik. Zlasti v poklicnih kamerah so vgrajeni tudi drugačni, bolj zapleteni zobniški mehanizmi, ki imajo poleg pogonskega zobnika tudi stabilizacijski zobnik.

ZOOM OBJEKTIV - objektiv, pri katerem lahko zvezno spreminjamo goriščnico. Zmogljivost zooma merimo z razmerjem med najkrajšo in najdaljšo goriščnico, ki znaša pri amaterskih filmskih kamerah ponavadi 1:4, pri najboljših pa tudi več kot 1:10.

ZOOTROP - boben s pokončnimi režami, ki je imel na notranji strani risbe prizora, razčlenjenega na posamezne faze gibanja. Z vrtenjem bobna in opazovanjem slike skozi reže je nastala iluzija žive slike. S takšnimi bobni so se zabavali že v 18. stoletju.

ZORNA RAZDALJA - razdalja iz katere opazujemo sliko. Vtis ostrine ali neostrine je sicer pogojen z opično ostrino same slike, vendar je z večanjem zorne razdalje dopustna tudi vse večja neostrina.

ZORNA VIŠINA - višina snemanja je odrejena z višino kamere. Pri fotografskih kamerah je pogojena z vrsto iskala (očesna, prsna, trebušna višina, snemanje nad glavo), pri filmskih posnetkih pa z vrsto in višino stojala ali dvigala, na katerega je pritrjena kamera.

ZORNI KOT - kot, v katerem je nagnjena pri snemanju optična os objektiva. Za posnetke, narejene z navzgor ali navzdol nagnjeno kamero pravimo, da so narejeni iz žabje ali ptične perspektive.

ZRAČNA PERSPEKTIVA - atmosferski pojavi, zlasti meglice, ki povzročajo v krajinskih posnetkih zamegljenost ozadja in povečajo vtis prostornosti slike. Zamegljenost ozadja je včasih tudi premočna in nadležna - takrat se ji zoperstavimo z UV fitrom ali polarizacijskim filtrom.

ZRCALNI LESK - postopek leščenja daje gladkim fotografskim papirjem lesk. Zrcalni lesk daje slikam največji možni tonalni razpon, odkriva v sliki najmanjše nadrobnosti in seveda ustvarja videz čistega, brezhibnega izdelka.

ZRCALNI OBJEKTIV - objektiv daljše goriščnice, v katerem so leče kombinirane z dvema zrcaloma. Prednost v primerjavi z lečnim objektivom je krajša konstrukcija objektiva, ker ni mogoče vgraditi zaslonke. Svetlobna jakost zrcalnih objektivov je ponavadi f:5,6 ali f:8.

ZRCALNO ISKALO - iskalo, ki prenaša sliko s pomočjo nagnjenega zrcala na vodoravno medlico, nameščeno v zasenčenem jašku. Zrcalno iskalo obrne sliko pokončno, vendar zamenja levo in desno stran. Pri enookih fotografskih kamerah je z dodajanjem pentaprizme nastalo na osnovi zrcalnega iskala izpopolnjeno prizmatsko iskalo, ki kaže pravilno obrnjeno sliko.

ZRNATOST - pri večjih povečavah in pri projekciji filmov opazimo zrnato strukturo slike, ki je zlasti očitna v sivinah. Zrnata struktura je pozitivna slika presledkov med kristali bromovega srebra, ki so mogoče večji in bolj neenakomerni kot samo zrno emulzije.

ZRNO - združevanje kristalov srebrovih halogenidov v procesu dozorevanja emulzije in zviševanja njene občutljivosti. Splošno velja, da imajo nižje občutljive emulzije drobno zrno, visoko občutljive emulzije pa imajo debelejše zrno.


ZVEZDNI EFEKT - s posebnim dodatkom na objektivu lahko dočaramo vsem svetlečim točkam in refleksom lepe , včasih tudi mavrično obarvane radialne žarke. Število žarkov je odvisno od mreže, ki je vrezana v takšen filter, najpogosteje pa jih je 6 ali 8.

ZVOČNA FILMSKA KAMERA - filmska kamera, ki je prirejena za zvočno snemanje, mora teči povsem neslišno. Pri pokicnem delu prevladuje separatno, sinhrono snemanje zvočnega zapisa in filmske slike s kamero in magnetofonom. Amaterske super-8 kamere in nekatere poklicne 16-mm kamere pa so prirejene za neposredno snemanje zvoka na filmski trak., ki ima ob strani nanešeno magnetno stezo. Tudi prenosne TV kamere s prenosnim snemalnikom registrirajo zvok neposedno z mikrofonom, ki je vgrajen v kamero.

ZVOČNI PROJEKTOR - optični aparat, s katerim projiciramo zvočne filmske trakove. Zvočni projektor ima poleg običajnih optičnih in mehaničnih delov, ki ih ima vsak filmski projektor, tudi poseben del za reprodukcijo optičnega ali magnetnega zvočnega zapisa.

ZVOČNI ZAPIS - na filmskem trakuje lahko optični ali magnetni zvočni zapis. Optični zvočni zapis je optična podoba zvočnih nihajev v obliki intenzitetnega ali (enojnega, dvojnega) sinusoidnega zapisa. Magnetni zapis se nahaja na ozki feromagnetni stezi ali na več stezah, ki so ob strani nanešene na filmski trak.

ZVOČNO SNEMANJE - je neposredno, istočasno snemanje slike in zvoka. Pri neposrednem filmskem snemanju sta kamera in magnetofon elektirčno povezana, kar zagotavlja sinhroni tek filmskega traku in zvočnega posnetka. Z uveljavljanjem t. i. kristalnih motorjev s piezoelektirčnim oscilatorjem v novejšem času dosežejo sinhroni tek aparatur tudi brez neposredne električne povezave.

ŽABJA PERSPEKTIVA - posnetke iz žabje perspektive napravimo z nisko postavljeno in navzgor usmerjeno kamero.

ŽANRSKI MOTIVI - v to, zelo obsežno področje fotografske motivike sodijo posnetki, v katerih je v središču pozornosti človek in njegovo delo, interesi, zabava in druge aktivnosti.

ŽARIŠČNICA (žariščna razdalja) - goriščnica

ŽARNICA - splošni naziv za izvore umetne luči, v katerih žari volframova nitka (hruškaste žarnice), volframova nitka v jodovih parah (obločnica ali ksenonska žarnica) ali plin (fluorecsenčna cev). Razvoj je žarnico zmanjšal in močno povečal njeno svetilnost in izkoristek energije.

ŽAROMET (reflektor) - ohšje z vgrajeno žarnico in optičnim sistemom (konkavno ogledalo, fresnelova leča), ki omogoča usmerjaje svetlobnega snopa. Žaromete, ki služijo za projiciranje šablon in druge svetlobne efekte, imenujejo tudi "projektorji".

ŽELATINA - sestavina fotografske emulzije in zaščitnih plasti, v kateri so vezani srebrovi halogenidi. Želatina je organska snov, koloid, ki ga pridobivajo iz kosti in kož. Fotografska želatina mora imeti nekatere posebne lastnosti in posebno čistoto, saj nekatere snovi (žveplo, železo, baker) že v sledovih lahko pokvarijo fotografsko emulzijo.

ŽIČNO SPROŽILO - daljša ali krajša opletena cevka, v katero je vdeta fleksibilna žica. Z žičnim sprožilom sprožimo kamero takrat, kadar je na stojalu in je ne želimo stresti ali če je težko dosegljiva. Z aretacijskim vijakom lahko žično sprožilo fiksiramo in omogočimo dalše časovne ekspozicije (T).

White Balance - Mešanje barv med seboj tako, da dobimo belo.

Wide angle - Širokokotni objektiv.

X3 Image Sensor - Foveonovo CCD tipalo.

xD-Picture Card - Tip spominske kartice.

XGA - Resolucija posnetka 1024 x 768 točk.

ZLR - Zoom Lens Reflex,Olympusov izraz za fiksne objektive.

Zoom Lens - Objektiv, ki ponuja spreminjanje goriščne razdalje.