Are we dogs?

Fotografski esej Jake Babnika »We are dogs!« je avtorefleksivna študija, ki v jedru nosi težnjo po dekonstruiranju enega od družbeno uvljavljenih in sprejemljivih oblik bojevanja. Dekonstrukcija poteka tako na nivoju preizpraševanja o tem, kaj je človek, kot tudi o izvirih in ciljih bojevanja? Pri tem nas avtor pušča v nemilostnem položaju, da si na vprašanja odgovorimo sami. Kljub eliptičnemu značaju samega eseja, da v centru ni človek, temveč zgolj in samo njegov odnos do psa, niz fotografij kaže, priča in razkriva dejstvo, da si človeška narava nasilje in borbe uzurpira kot tisto polje, na katerem udejanja svojo moč (exercise power). Prakticiranje moči skozi agresijo, boj in poniževanje živali, pa ni le skrajna konsekvenca destrukcije, ki jo tovrstno bojevanje odpira, temveč priča o dehumanizaciji človeka. Borba za vsemogočo antropocentrično pozicijo se odvija v najbolj sprejemljivih družbenih ritualih bojevanja - katerih ozadja so nam pogsto skrita. Še več, odvija se posredniško, preko tistih, ki jim nivoji razumske, človeku lastne, manipulacije niso dostopne.
Fotografski esej Jake Babnika izvira iz avtorjevega lastne preizpraševanja o človeški naravi kot se kaže skozi pasje borbe. Lokacija in izvor fotografij sta namenoma zamolčana, četudi se fenomen odvija praktično na domačem pragu. Pravzaprav pa lokacija ni pomembna, saj fenomen lako beremo kot metonimijo za stanje človeka. Portreti psov so protreti ljudi in prej kot o nasilnosti, ki je produkt človeške manipulacije, govorijo o ljudeh in o tem, kdo so ali kdo želijo biti.

Katja Praznik